Večerna svetosavska akademija v Vitanju posvečena Mihajlu Pupinu
Vitanje, 31. januarja - Zagrebško-ljubljanska pravoslavna metropolija letošnjo svetosavsko akademijo namenja spominu na izumitelja Mihajla Pupina, ki je pomemben tako za Srbe kot tudi za Slovence, a ga v Sloveniji zelo slabo poznamo. Slovesnost pod častnim pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja in njegovega srbskega kolega Aleksandra Vučića bo drevi v Vitanju.
Kot so sporočili iz organizacijskega odbora svetosavske akademije 2020, je bil srbski znanstvenik Mihajlo Pupin, ki mu je bil Sveti Sava duhovni zavetnik in navdih vse življenje, ena ključnih oseb, ki so pripomogle, da je pomemben del slovenskega ozemlja z Bledom in Triglavom po prvi svetovni vojni ostal v Sloveniji.
K temu naj bi pripomoglo njegovo posredovanje na pariški mirovni konferenci, saj naj bi Pupin ob zlomu Avstroogrske kot osebni prijatelj odločilno vplival na ameriškega predsednika Thomasa Woodrowa Wilsona. Srbski znanstvenik je že od leta 1921 častni občan Bleda, od leta 2015 pa tam stoji tudi njegov spomenik, ki sta ga slovesno odprla Pahor in takratni srbski predsednik Tomislav Nikolić.
Za boljše poznavanje njegove osebnosti in z namenom povezovanja srbske in slovenske kulture ter znanosti zagrebško-ljubljanska metropolija zvečer v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju avdiovizualno doživetje pod režijsko taktirko Svetlane Dramlić in po scenariju Ivane Dimić.
Mihajla Pupina bodo predstavili znani slovenski in srbski igralci Boris Cavazza, Nataša Ninković, Vojin Ćetković in Stefan Kalezić. Prireditev bodo glasbeno obarvali etno skupina Vrelo, Srbski bizantinski zbor Mojsije Petrović in Kragujevški akademski orkester harmonik, zapela pa bo tudi slovenska operna pevka Irena Yebuah Tiran.
Posnetek dogodka si bodo sicer slovenski in srbski gledalci lahko ogledali v nedeljo zvečer na obeh nacionalnih televizijah.
Srbski izumitelj se je rodil v vasi Idvor v Banatu, kot sin nepismenih staršev, ki je pri dvajsetih letih odšel v New York in se kljub revščini uspel vpisati na univerzo Columbia. Študij matematike in fizike je nadaljeval v Cambridgeu, doktoriral je v Berlinu. Pozneje je poučeval matematično fiziko v ZDA in se povsem posvetil proučevanju elektromagnetnih pojavov.
Ob študiju omenjenih pojavov je odkril električno resonanco in nihajni krog, kar je kasneje vodilo v odkritje visokofrekvenčnih električnih valov in izum radia. Med drugim je bil član francoske akademije znanosti, častni član več ameriških univerz, prejel je veliko visokih odlikovanj, po njem se imenuje celo manjši krater na luni.