Slovenska matica na dnevu odprtih vrat podarja knjige
Ljubljana, 4. februarja - Slovenska matica danes praznuje 156 let delovanja. Ob tej priložnosti so drugič zaporedoma pripravili dan odprtih vrat z ogledom prostorov in portretov predsednikov ter posebno ponudbo knjig. Starejše od pol leta so cenejše za 40 odstotkov. V matici ocenjujejo, da jih bo danes obiskalo do sto ljudi, vsakemu bodo podarili knjigo iz zaloge.
Ustanovljena je bila leta 1864 s prostovoljnimi prispevki izobražencev, trgovcev in podjetnikov z namenom, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela z različnih področij.
"Slovenska matica ima torej 156-letno tradicijo nepretrganega kulturnega in znanstvenega dela, kar je za tovrstna združenja redkost tudi v evropskem okviru. 4.februar pa je izbran zato, ker je ta dan habsburški cesar Franc Jožef končno odobril, da lahko dobijo Slovenci svojo posvetno, kulturno in znanstveno ustanovo," je za STA pojasnila Ignacija Fridl Jarc iz Slovenske matice.
Ustanovitelji so poslanstvo Slovenske matice videli v dvigovanju ravni izobraženosti in znanja ter ustvarjanju slovenskega izrazoslovja za različne stroke. Svoj prvi vrhunec je doživela na začetku 20. stoletja, ko so njene knjige izhajale v visokih nakladah in je vzdrževala stike z univerzami in akademijami od Londona do Peterburga.
Med prvo svetovno vojno je prišla v spor z oblastjo zaradi izdaje knjige o ravnanju avstrijskega vojaštva v anektirani Bosni, med obema vojnama je nadaljevala delo in pomagala ustanoviti (slovensko) Akademijo znanosti in umetnosti. Prav Slovenska matica je bila po njenih navedbah tudi pobudnica ustanovitve slovenske univerze pred 100 leti.
Danes je Slovenska matica po njenih besedah znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, družboslovja, naravoslovja, medicine in tehnike.
"Lani smo imeli 116 prireditev, izdali 21 knjižnih naslovov. Vse to si lahko obiskovalci danes ogledajo pri nas, kot tudi našo preteklo zgodovino oziroma vse, kar smo storili v preteklih letih, predvsem pa galerijo portretov naših predsednikov, od prvega Lovra Tomana do zadnjega Bogomila Milčka Komelja," je še povedala Ignacija Fridl Jarc.