Ministri na poti do strategije inštituta za inovacije in tehnologijo

Inovacijska strategija Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za obdobje 2021-2027 opredeljuje cilje, ključne ukrepe, način delovanja, pričakovane rezultate in potrebne vire. Usklajena je s predlogom programa Obzorje Evropa, okvirnega programa EU za raziskave in inovacije za obdobje 2021-2027.

Med navzočimi je bil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, ki opravlja tekoče posle. Podprl je aktivnosti inštituta in se zavzel, da bi te potekale na čim širšem območju Evrope. To je mogoče doseči z regionalno inovacijsko shemo in z novimi centri inštitutovih skupnosti znanja in inovacij po Evropi. V ta namen pa je treba zagotoviti ustrezna sredstva, je poudaril.

Komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino Marija Gabriel pričakuje, da bo Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo prispeval k uresničevanju številnih prioritet EU, vključno z zelenim sporazumom in digitalnim izzivom. Ob tem je spomnila, da v naslednjih sedmih letih predlaga ustanovitev dveh novih skupnosti znanja in inovacij, prvega leta 2022 na področju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev.

Slovenske raziskovalne organizacije že sodelujejo v aktivnostih inštituta na vseh področjih. V primerih podnebja in surovin pa npr. vsi pristojni resorji sodelujejo v pripravi demonstracijskega projekta za skupne politike in ukrepe v kontekstu krožnega gospodarstva, so sporočili z ministrstva za izobraževanje.

V razpravi na temo strateškega pristopa k mednarodnemu sodelovanju na področju raziskav in inovacij je Pikalo sodelovanje videl kot zagotovilo ohranitve globalnega vodilnega položaja EU v raziskavah in inovacijah ter izpostavil pomen sodelovanja tudi z državami, ki niso članice EU. Ena od takšnih držav je Švica, ki ima kljub temu zelo pomembno vlogo v vseh evropskih okvirnih programih.

Zavzel se je za odprtost programa Obzorje Evropa ter za družbeno odgovorno ravnanje, ki na prvo mesto postavlja človeka. Strinjal se je s komisarko, da so za pritegnitev raziskovalcev ključna privlačna okolja, v tem kontekstu pa izpostavil odgovornost držav, da zagotovijo primerne delovne pogoje, možnosti za razvoj raziskovalnih karier in ustrezno plačilo, oblikujejo pa tudi npr. ugodne pogoje za družine tujih raziskovalcev.