Kaj sta mikrosatelit in nanosatelit?
Ljubljana, 14. junija - V petek bosta nanosatelit Trisat in mikrosatelit Nemo HD kot prva slovenska satelita poletela v vesolje. Nanosatelit in mikrosatelit sta mala satelita, prvi tehta od enega do deset kilogramov, drugi pa od deset do sto. Prednost malih satelitov je v tem, da je moč iz njih sestavljati konstelacije.
Francoska Gvajana.
Z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani bo predvidoma v petek 18. junija, v vesolje poletela raketa Vega s 53 sateliti, med njimi pa bosta tudi slovenska Trisat in NEMO-HD.
Prof. dr. Tomaž Rodič iz Centra odličnosti Vesolje-SI po dokončani zadnji fazi priprave mikrosatelita NEMO-HD na izstrelitev. Aerodinamični pokrov SSMS strukture je viden v ozadju.
Foto: Center odličnosti Vesolje-SI
Francoska Gvajana.
Z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani bo predvidoma v petek 18. junija, v vesolje poletela raketa Vega s 53 sateliti, med njimi pa bosta tudi slovenska Trisat in NEMO-HD.
Dr. Martin Lamut iz Centra odličnosti Vesolje-SI med pritrjevanjem UHF anten na mikrosatelit Nemo HD.
Foto: Center odličnosti Vesolje-SI
Nanosatelit
Nanosatelit je umetni satelit z maso od enega do deset kilogramov. V vesolje lahko izstrelijo po en tovrsten satelit. Lahko pa jih pošljejo tudi več, ki delujejo skupaj ali v formaciji. Določeni nanosateliti za komunikacijo z nadzornimi sistemi na tleh potrebujejo matični satelit.
Med nanosatelite se uvršča tudi Trisat, ki ima maso pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. Na krovu satelita je miniaturna hiperspektralna/multispektralna kamera, delujoča v kratkovalovnem infrardečem (SWIR) področju, ki bo vsakodnevno delala posnetke Zemljinega površja.
Mikrosatelit
Mikrosateliti so prav tako umetni sateliti, ki pa so nekoliko večji in težji od nanosatelitov. Tehtajo namreč med 10 in 100 kilogramov. Tudi zanje velja, da lahko v vesolje izstrelijo po en tovrsten satelit. Lahko pa jih pošljejo tudi več, ki delujejo skupaj ali v formaciji.
Mikrosatelit je tudi satelit Nemo HD, ki ima maso 65 kilogramov. Njegova posebnost je v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati tudi interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času prejeli sliko s satelita in ga obenem obračali okoli njegovih osi. Ima multispektralno kamero in videokamero.
Kot je pojasnil direktor Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so razvili Nemo HD, Tomaž Rodič, se med tema dvema vrstama satelitov odločajo glede na to, kakšne instrumente želijo namestiti. Za doseganje določene ločljivosti in zanesljivosti signala mora imeti instrument določeno maso, ki pa lahko presega zmogljivosti desetkilogramskega nanosatelita. Zato se odločijo za mikrosatelit.
Prednost malih satelitov, to je lažjih od 500 kilogramov, je v tem, da omogočajo sestavljanje konstelacij, v katerih je lahko tudi po več sto satelitov. To omogoča bolj pogosto opazovanje Zemljine površine kot z večjimi sateliti. Prednost malih satelitov je tudi v tem, da jih zaradi nižje cene lahko izstrelijo več. Poleg tega pa zanesljivost ni več tolikšen problem, saj če en satelit ne deluje, lahko izstrelijo drugega, je pojasnil Rodič.
Viri: Wikipedia, podjetje Skylabs, Center odličnosti Vesolje-SI