Študija: Prst bi lahko absorbirala ogromno ogljika
Pariz, 28. marca - Nova študija je pokazala, da bi obnova in zaščita prsti na Zemlji lahko absorbirala več kot pet milijard ton ogljikovega dioksida na leto. To je približno toliko, kot znašajo letni toplogredni izpusti ZDA, kar pomeni, da bi ta ukrep bistveno pomagal v prizadevanjih za čistejše okolje, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Lani je medvladna skupina ZN za podnebne spremembe (IPPC) pozvala k pospešitvi prizadevanja za ohranitev sposobnosti prsti za absorpcijo in skladiščenje škodljivih toplogrednih izpustov, s čimer bi preprečili, da bi se spremenila iz zbirališča ogljika v izvor ogljika.
Prvi meter prsti namreč vsebuje toliko ogljika, kot ga je trenutno v ozračju, saj skladišči CO2, ki nastaja ob razkroju dreves.
Študija, objavljena ta mesec v reviji Nature Sustainability, je analizirala potencial prsti za skladiščenje ogljika in ugotovila, da bi lahko ta ob primernem pristopu predstavljala četrtino celotne absorpcije ogljika na kopnem.
Celoten potencial za absorpcijo ogljika na kopnem je 23,8 gigaton ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar pomeni, da bi teoretično lahko prst absorbirala 5,5 milijarde ton letno. Okrog 40 odstotkov tega potenciala bi lahko dosegli preprosto tako, da bi prst pustili pri miru, torej da ne bi širili kmetijske dejavnosti.
Po besedah glavne avtorice študije in glavne strokovnjakinje za prst pri okoljski organizaciji Nature Conservancy Deborah Bossio bi imela obnova prsti veliko dobrih učinkov za človeštvo - od boljše kakovosti vode in proizvodnje hrane do večje odpornosti pridelkov.
IPCC je avgusta lani v obsežni študiji zapisala, da je človeštvo pred težko izbiro med tem, kako uporablja zemljo - gozdove, močvirja, savane in polja - za hrano in materiale ter kako jo uporabiti za blaženje podnebnih sprememb.
Na Zemlji ni dovolj prostora za pridelavo hrane za 10 milijard ljudi do leta 2050 in istočasno omejitev uničujočih podnebnih sprememb, kmetijstvo pa že zdaj prispeva tretjino vseh toplogrednih izpustov, medtem ko ogromne količine hrane tudi zavržemo.