STAznanost

IJS in Kemijski inštitut z novimi ERC-projekti

Ljubljana, 31. marca - Evropska komisija je danes objavila rezultate razpisa Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) 2019 za uveljavljene raziskovalce, med katerimi so tudi trije slovenski dobitniki, dva iz Instituta Jožef Stefan (IJS) in eden iz Kemijskega inštituta.

Ljubljana Znanstvenik z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev IJS Peter Križan. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA.

Ljubljana
Znanstvenik z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev IJS Peter Križan.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA.

Ljubljana Vodja odseka za fiziko trdne snovi na IJS Igor Muševič. Foto: Nebojša Tejić/STA Arhiv STA.

Ljubljana
Vodja odseka za fiziko trdne snovi na IJS Igor Muševič.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA.

Kot so sporočili iz IJS, bosta med dobitniki financiranja ERC Advanced Grant 2019 z njihovega inštituta Peter Križan, ki bo financiranje dobil za projekt FAIME, in Igor Muševič, ki je prijavil projekt LOGOS.

Križan z odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev je pridobil približno 2,4 milijona evrov za petletni projekt z naslovom FAIME (Flavour Anomalies with advanced particle Identification MEthods), v sklopu katerega bodo iskali nove pojave v fiziki osnovnih delcev. Osredotočili se bodo na študij nekaterih redkih razpadov mezonov B, delcev, ki nastajajo pri trkih elektronov in pozitronov v eksperimentu Belle II.

Projekt FAIME bo z uporabo velikega vzorca dogodkov raziskal te in sorodne vrste procesov in poiskal odgovor na vprašanje, ali je res kršena leptonska univerzalnost, enakost med leptoni, ki je eden od temeljev našega razumevanja interakcij med osnovnimi delci, so zapisali na IJS in dodali, da bodo v primeru potrditve prvih rezultatov meritve lahko pomenile "veliko revolucijo v fiziki osnovnih delcev, v razumevanju razvoja zgodnjega vesolja in nasploh v našem razumevanju narave". V okviru projekta bodo razvili tudi nove, zelo napredne metode za identifikacijo nabitih delcev, projekt pa bosta izvajali skupini fizikov z IJS in ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko.

Vodja odseka za fiziko trdne snovi Igor Muševič pa je pridobil približno 2,5 milijona evrov za projekt z naslovom LOGOS (Light-operated logic circuits from photonic soft-matter), s katerim želi razviti futuristično tehnologijo za izdelavo logičnih vezij, ki bodo narejena iz tekočih kristalov in bodo delovala izključno na osnovi svetlobe.

Svetlobni impulzi, ki jih v optične vodnike oddajajo mikrolaserji iz trdne snovi, so lahko do milijonkrat krajši kot električni impulzi in se zaradi narave svetlobe lažje širijo po steklenem optičnem vodniku, so pojasnili na IJS. To omogoča velike hitrosti prenosa svetlobno zakodiranih podatkov po svetovnem spletu, vendar se na koncu podatki zopet pretvorijo v električne signale in obdelujejo na običajen električni način.

V sklopu projekta LOGOS želijo tako razviti integrirana vezja iz tekočih kristalov, katerih posebna lastnost je ta, da se lahko sami od sebe sestavijo v mikroskopsko majhne laserje, sami od sebe rastejo v mikroskopsko drobna optična vlakna in se lahko med seboj trdno povežejo z vozlanjem in spletanjem tekočih kristalov.

"Projekt sega daleč preko obstoječih tehnologij in v smeri, ki je popolnoma neraziskana. Predstavlja izjemen znanstveni izziv, uresničitev ciljev pa bi pomenila tehnološko revolucijo in popolno preobrazbo podatkovnih centrov in optičnih informacijskih povezav," so še zapisali na IJS. Projekt bosta izvajali skupini fizikov z IJS in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

ERC je podprl tudi petletni projekt Mateja Praprotnika, vodje teoretičnega odseka na Kemijskem inštitutu, ki je pridobil približno 2,5 milijonov za petletni projekt z naslovom MULTraSonicA (Multiscale modeling and simulation approaches for biomedical ultrasonic applications).

Projekt bo usmerjen v raziskave interakcije ultrazvoka z mikromehurčki in podmikronskimi plinskimi vezikli v bioloških tekočinah. Cilj je s pomočjo novih simulacijskih modelov zagotoviti razumevanje nadzora ultrazvočne kontrole dostave zdravil ali aktivacije celic na ciljana mesta v tkivih in razumevanje fizike pri teh procesih z metodami simulacije.

Fizikalni modeli, ki jih bodo razvili v okviru projekta, bodo omogočili pridobitev optimalnih parametrov s pomočjo intenzivnih računalniških simulacij. Gre za neinvazivno tehniko slikanja in dostave zdravil, ki bo pospešila napredek biomedicinskih ultrazvočnih aplikacij pri zdravljenju raka, različnih vnetij, bolezni srca in ožilja ter drugih, so zapisali na Kemijskem inštitutu.

Kot so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, pa je na tem razpisu ERC-projekt dobila še ena znanstvenica slovenskega rodu. Glenda Sluga z European University Institute v Italiji je podeljevalce prepričala s projektom s področja zgodovine.

Na razpisu ERC Advanced Grant 2019 so skupaj ocenjevali 1881 prijav. V končni izbor jih je prišlo le 185 oziroma 9,8 odstotka.