Svetina ob dnevu Zemlje: Vsak lahko prispeva k zmanjšanju podnebnih sprememb
Ljubljana, 22. aprila - V času pandemije koronavirusa iz mnogih delov sveta poročajo o velikem zmanjšanju onesnaženosti, ob svetovnem dnevu Zemlje opozarja varuh človekovih pravic Peter Svetina in se sprašuje, ali je bilo res treba doživeti razmah virusa, da bi videli, kakšno škodo povzročamo Zemlji. Ob tem poudarja, da lahko vsak prispeva k zmanjšanju podnebnih sprememb.
"Zavedajmo se, da sta pravici do zdravega in čistega okolja eni izmed naših temeljnih pravic. A sta obenem tudi naša dolžnost, saj bosta brez našega skupnega ukrepanja v prihodnje še težje uresničljivi," je ob svetovnem dnevu Zemlje v sporočilu za javnost zapisal Svetina.
Globalnega segrevanja, številnih ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih sprememb po njegovih besedah ne moremo zanikati.
Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da "je med nami že danes veliko takšnih, ki se odgovorno odzivajo na okoljske spremembe". A ukrepati moramo vsi - država z jasno strategijo, podjetja z odgovornimi politikami in posamezniki s svojim obnašanjem, je izpostavil.
"Vsak pri sebi lahko pregleda svoje navade in se na primer vpraša, ali bo po koncu te krize s svojimi nakupi podpiral lokalno gospodarstvo, dal prednost doma pridelanim izdelkom. Vodstva podjetij lahko razmislijo, ali bodo svojim zaposlenim odslej pogosteje omogočala delo na domu in tako pripomogla k zmanjšanju izpustov. Bo država oblikovala jasne strategije in med drugim več sredstev namenjala v izboljšanje javnega prevoza? Izzivov je veliko in vredno bi bilo o njih razmisliti, predvsem pa jih čim prej in čim več uresničiti v praksi," je nanizal.
Varuh človekovih pravic je h krepitvi aktivnosti na področju varovanja okolja in uresničevanju ustavne pravice do zdravega okolja k sodelovanju pozval tudi kolege v sorodnih institucijah jugovzhodne Evrope in tako vzpostavil Mrežo ombudsmanov jugovzhodne Evrope za okoljska vprašanja.
Center ponovne uporabe je medtem pripravil nekaj praktičnih nasvetov, ki jih lahko v okviru spremenjenega življenjskega sloga izvaja vsak in tako pripomore k zmanjšanju toplogrednih plinov, ki veljajo za glavni razlog podnebnih sprememb.
Med njimi so usmeritev k lokalnim ponudnikom in trgovinam brez embalaže, zamenjava plastične vrečke s košaro, torbo ali vrečko za večkratno uporabo, izogibanje izdelkom za enkratno uporabo, popravilo pip in kotličkov, ki puščajo, čim manjša uporaba kemikalij in agresivnih čistil, uporaba javnega prometa ali kolesa namesto avtomobila, premišljeno nakupovanje hrane in oblačil, ponovna uporaba izdelkov ipd.
Zeleni Slovenije so medtem letošnji svetovni dan Zemlje posvetili vodi. Kot so spomnili v današnjem sporočilu za javnost, je bil z veliko medijske pozornosti in podpore konec leta 2016 v ustavo dodan 70. a člen, ki je izrecno zapisal pravico do pitne vode za vse državljane Slovenije, a "je stanje na področju oskrbe prebivalcev s pitno vodo zaskrbljujoče".
Skladno s tem so pripravili peticijo z naslovom Pravica do čiste pitne vode za vse? Dovolj je bilo praznih obljub, čas je za dejanja. Naša voda ne bo nikoli naprodaj! Z njo se, kot pojasnjujejo, odzivajo tudi na mednarodne fiskalne pritiske oz. željo po privatizaciji naravnih, še posebej pa vodnih virov.
Peticija vključuje 10 konkretnih zahtev nosilcem oblasti, med drugim, da je treba po vpisu pravice do pitne vode v ustavo v najkrajšem času poskrbeti za implementacijo ustavnega člena v pravni red s področja okolja, komunalne dejavnosti, gospodarskih dejavnosti, lokalnih skupnosti in financ. S tem naj bi vendarle zagotovili izvajanje ustavne pravice do pitne vode in slovenske vire zaščitili pred tujimi multinacionalkami.
V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so izpostavili, da nas praznovanje dneva Zemlje opozarja, kako krhek je naš planet in kako pomembno ga je varovati. Pri tem pa igra pomembno vlogo tudi kmetijstvo, so zatrdili.
Odgovorno kmetovanje daje po njihovih besedah mnoge možnosti varovanja okolja in ohranjanja biodiverzitete, ki je zagotovilo za stabilnost ekosistemov. Poleg ohranjanja in posodabljanja tradicionalnih pristopov kmetovanja in ekološkega kmetijstva stopajo v ospredje tudi inovativni pristopi.
Nacionalni inštitut za biologijo pa je ob tej priložnosti izdal knjigo 60 obrazov biodiverzitete. Kot so povedali na institutu, je biodiverziteta še vedno ogrožena, tudi zato, ker kljub vsem naporom veliko ljudi še ni ozavestilo, zakaj je pomembna za uravnoteženost okolja, živali in zdravje ljudi.
Ob svetovnem dnevu Zemlje so se oglasili tudi v živalskem vrtu ZOO Ljubljana, kjer so predstavili svojo naravovarstveno vlogo.
"Gozdovi so pomembni pri zmanjševanju toplogrednih plinov, saj iz ozračja črpajo prav ogljikov dioksid. Kjer človek zaradi svojih potreb izsekava gozdove, svoja domovanja izgubljajo tudi divjinske živali, zato so vedno bolj ogrožene. Živalski vrtovi po svetu, tudi ZOO Ljubljana, imamo pomembno naravovarstveno vlogo, saj med drugim skrbimo za ohranjanje živalskih vrst in njihovega naravnega okolja," so pojasnili.
Aktivni so tudi mladi. Mladinski svet Ravne na Koroškem je denimo ob tej priložnosti načrtoval čistilno akcijo v okviru dneva za spremembe, a so zaradi epidemije aktivnosti odpadle. Ker se kljub omejitvi gibanja v naravi kopičijo smeti, so na čisto in zdravo okolje opozorili s kratkim promocijskim videom. Našemu planetu so se poklonili tudi z individualno čistilno akcijo.