V času pandemije izpostavili izjemen pomen raziskovalne integritete
Ljubljana, 22. aprila - Raziskovalna integriteta ostaja ključnega pomena tudi v času pandemije novega koronavirusa, saj nujno potrebujemo verodostojne in argumentirane zaključke raziskav, poudarjajo v evropski mreži organizacij za raziskovalno integriteto. Raziskovalce zato pozivajo k spoštovanju najvišjih standardov integritete pri izvajanju in poročanju o raziskavah.
Pandemija covida-19 je spodbudila veliko raziskav, tako na področju medicine kot tudi drugih ved. "Vlade, ustanove in javnost pričakujejo od raziskovalcev verodostojne podatke in zanesljive zaključke raziskav, na podlagi katerih lahko oblikujejo in zanesljivo utemeljujejo pomembne politične odločitve o zdravstvu, gospodarstvu in družbi," ugotavljajo pri evropski mreži za raziskovalno integriteto.
Kot opozarjajo, lahko nujnost hitrega razumevanja in premagovanja pandemije raziskovalce zavede, da pri raziskovanju ne sledijo zahtevanim etičnim in biološkim varnostnim standardom ter protokolom, ali pa k iskanju bližnjic v raziskavah z željo, da bi čim prej prišli do zaključkov in s tem pomagali pri hitrem odločanju.
"Čeprav so v tej kritični situaciji hitri rezultati nujno potrebni, hitenje ni izgovor za slabe raziskovalne prakse. Nekatere slabo zasnovane študije so že bile objavljene tudi v strokovni literaturi. V medijih so se pojavile sporne izjave in nedokazane trditve raziskovalcev in raziskovalk. Nekatere od teh so bile takoj označene za vprašljive, kar je privedlo do zmede in izgube zaupanja v javnosti," so poudarili.
Raziskovalci bi zato morali na družbenih in drugih medijih o svojem delu poročati odgovorno, s strokovnostjo in na pregleden način. Izogibati se je treba subjektivnim ali neutemeljenim razlagam, pri čemer je pomembno tudi to, da se informacij ne sme namerno izpuščati.
"Zlasti akademske in raziskovalne organizacije kot zaupanja vredne promotorke dobrih raziskovalnih praks bi morale biti še posebej pozorne pri prepoznavanju in izpostavljanju slabih in goljufivih praks, da bi zaščitile javnost pred napačnimi interpretacijami pretirano navdušenih, neprevidnih ali brezobzirnih raziskovalcev oziroma raziskovalk," so zapisali.
Pozivom se pridružuje tudi komisija za enake možnosti na področju znanosti pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Novinarjem, ki pokrivajo področja znanosti, pa svetujejo, da ob poročanju o dosežkih slovenskih znanstvenikov predstavijo tudi mnenja vsaj enega strokovnjaka, ki ni povezan z raziskavo, o kateri poročajo. "Tako se bomo izognili vsaj najhujšim zdrsom, ki smo jim priča," so prepričani.