ZN: Boj proti podnebnim spremembam naj bo odločen kot boj proti koronavirusu

Kot je v izjavi zapisala WMO, so škodljivi vplivi na planet v zadnjih petih letih dosegli vrhunec. Spomnila je na podatke programa EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus, da je bilo leto 2019 drugo najbolj vroče v zgodovini merjenja, v Evropi pa kar najbolj vroče. Najbolj vroče doslej je bilo tudi celotno minulo desetletje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Koronavirusna kriza bo po navedbah WMO kratkoročno res vplivala na zmanjšanje škodljivih izpustov, a ne sme postati nadomestek za resno in dolgoročno podnebno ukrepanje. "Ob tem ne smemo pozabiti, da pandemija ne more preprečiti ekstremnih vremenskih pojavov," je opozoril generalni sekretar organizacije Petteri Taalas.

Ponovno je izpostavil, da bodo podnebne spremembe brez učinkovitega in hitrega ukrepanja ogrozile celotno človeštvo. "Ukrepati moramo za vse generacije, ki nam bodo sledile," je pozval.

Svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, je letos že 50. zapovrstjo. Prvi svetovni dan Zemlje je mobiliziral milijone Američanov. 22. aprila 1970 se jih je 20 milijonov podalo na ulice in s protestom zahtevalo ukrepe za zaščito okolja.

Ta dan je pomembno zaznamoval sodobno okoljevarstveno gibanje, ZN pa so ga leta 2016 izbrali za dan, ko je bil slovesno podpisan pariški podnebni sporazum. Obeleževanje dneva poteka pod okriljem mreže Earth Day Network.

Medtem ko so ob svetovnem dnevu Zemlje običajno po vsem svetu potekali shodi, čistilne akcije, izobraževalni dogodki in delavnice, je letos drugače. Številne države so z namenom omejitve širjenja novega koronavirusa prepovedale množične dogodke. Tako so se okoljevarstveniki letos zatekli k drugačnim akcijam za spodbujanje zaščite okolja - prek aplikacij, spletnih seminarjev in digitalnih kampanj.