Oddaja Ugriznimo znanost že 10 let razlaga znanost na poljuden način

Oddaja Ugriznimo znanost, ki jo pripravljajo tedensko, na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

V zadnjih desetih letih je nastalo skoraj 350 oddaj Ugriznimo znanost, v katerih so med drugim iskali odgovore na vprašanja, brez katerih organov lahko živimo, ali bomo kdaj imeli moško hormonsko kontracepcijo, katera ženska lahko rodi dvojčka, kaj se dogaja z našim telesom med stradanjem, kako bi umetno naredili pajkovo svilo, naredili so tudi oddajo o pivu in tartufih itd.

Ob jubilejnem rojstnem dnevu, ki so ga obeležili 6. aprila, pa bodo pripravili štiri tematske oddaje, in sicer 10 let raziskovanja vesolja, 10 let iskanja energije prihodnosti, 10 let raziskovanja umetne inteligence in 10 let raziskovanja matičnih celic.

"Pogledali bomo, kaj so znanstveniki mislili pred 10 leti in kaj mislijo danes. Kaj so napovedali pred 10 leti in kaj se je uresničilo. Pred 10 leti smo se v prvi oddaji spraševali, če je 800 satelitov, ki so takrat krožili okoli Zemlje, preveč. Danes, ko jih je veliko veliko več in ko načrtujejo izstrelitev še tisoče satelitov, je to kar smešno," je povedala Dacingerjeva.

Oddaja Ugriznimo znanost dosega širok krog gledalcev. Prek televizijskih ekranov oddajo spremlja starejše občinstvo, na družbenih omrežjih pa mlajši, "večkrat pa izvemo, da našo oddajo oziroma dele oddaj gledajo tudi v osnovnih šolah pri različnih predmetih," je povedala Dacingerjeva.

Največji izziv tudi po desetletju ustvarjanja oddaj po besedah Dacingerjeve ostaja enak - kako določeno temo predstaviti poljudno in atraktivno. "Je pa v tem obdobju prišlo do mnogih sprememb, med drugim znanost pred 10 leti ni bila tako popularna, kot je danes, tudi znanstveniki so bili pred 10 leti bolj zadržani do predstavljanja svojega znanja v javnosti. Enako pa ostaja, da moramo svoje delo opraviti dobro, da moramo najti zanimiv način sporočanja teme."

Oddaje poleg urednice in voditeljice Dacingerjeve pripravljajo scenaristke in novinarke Anja Čuček, Nataša Ivanuš, Nataša Gaši, oblikovalec grafike Blaž Zajc, oblikovalec glasbe Blaž Šivic in drugi.

Epidemija je ustvarjanje oddaj nekoliko ustavila, so pa ustvarjalke te oddaje sodelovale pri drugih oddajah. Po mnenju Dacingerjeve je pandemija koronavirusa "neverjeten primer za poročanje o znanosti". "Ljudi je začelo zanimati, kako testirajo zdravila, kako se izdela cepivo, kako deluje, kako lahko zdravijo covid-19 z matičnimi celicami. Znanost se je prebila na prve strani medijev. Po drugi strani pa se je pokazala neverjetna kritičnost do strokovnjakov."

Dacingerjeva je lani poleti prejela tudi ugledno nagrado Združenja britanskih znanstvenih novinarjev (ABSW) za najboljše novinarke in novinarje, ki poročajo o znanost. Zmagala je v kategoriji TV/video.