S posebno akcijo bodo v Istri iskali progastega goža

Koper, 9. maja - Partnerji v projektu LIFE bodo letos na območju Istre izvajali obsežen monitoring, da bi našli progastega goža ali njegov lev. Gre za največjo nestrupeno kačo pri nas, ki je koristna pri zatiranju malih glodalcev, a tudi zelo redka. Zato pozivajo ljudi, naj jim tudi sami pomagajo s posredovanjem foto in video posnetkov progastega goža.

Koper.
Lev progastega goža.
Partnerji v projektu LIFE bodo letos na območju Istre izvajali obsežen monitoring, da bi našli progastega goža ali njegov lev. Gre za največjo nestrupeno kačo pri nas, ki je koristna pri zatiranju malih glodalcev, a tudi zelo redka. Zato pozivajo ljudi, naj jim tudi sami pomagajo s posredovanjem foto in video posnetkov progastega goža.
Foto: LIFE

Koper.
Progasti gož.
Partnerji v projektu LIFE bodo letos na območju Istre izvajali obsežen monitoring, da bi našli progastega goža ali njegov lev. Gre za največjo nestrupeno kačo pri nas, ki je koristna pri zatiranju malih glodalcev, a tudi zelo redka. Zato pozivajo ljudi, naj jim tudi sami pomagajo s posredovanjem foto in video posnetkov progastega goža.
Foto: LIFE



Progasti gož, ki doseže tudi do dva metra in pol dolžine, je nestrupen in ljudem povsem nenevaren oz. celo koristen, saj se hrani z mišmi in voluharji ter tako človeku pomaga varovati pridelek pred škodljivci.

V integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji LIFE na pilotnem območju slovenske Istre tako poteka posebna akcija za ohranjanje življenjskega prostora te vrste, ki so jo nazadnje videli avgusta lani, so v imenu partnerjev zapisali v zavodu Štirna.

V sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo bodo letos izvajali obsežen monitoring na območju Istre, kjer bi potencialno lahko našli progastega goža ali njegov lev.

Zaradi njegove plašnosti ga ljudje redko vidijo, zato si partnerji v projekta prizadevajo, da bi jim pri iskanju njegovih sledi pomagali vsi, ki živijo ali obiskujejo slovensko Istro. Foto ali video posnetke progastega goža ali njegove "stare obleke" lahko pošljejo na elektronski naslov alenka.zunic-kosi@nib.si ali jih pokličejo na telefonsko številko 059 23 27 74.

V Sloveniji je progasti gož izjemno redek in verjetno živi le na območju slovenske Istre. Prepoznamo ga po sivem ali svetlorjavkastem hrbtnem delu telesa, ki ima štiri temne proge vzdolž celotnega telesa, in temno progo na straneh glave, ki poteka čez oči. Samice dosežejo do 260 centimetrov, medtem ko so samci običajno manjši in odrasli dosežejo med 130 in 160 centimetrov. Mladi progasti goži, dolgi do enega metra, nimajo vzdolžnih temnih prog, ampak črno obrobljene pike in lise po bočni strani telesa.

Za ugodno življenje išče suho ali delno vlažno in toplo okolje, pojavlja se tudi v bližini vode. Potrebuje razgiban življenjski prostor, ki ga ustvarja mozaik gozda, travnikov, lahko tudi kmetijskih obdelanih površin, živih meja, suhozidov, cest, kolovozov. Življenjsko okolje progastega goža je pogosto povezano tudi z okolico človeških bivališč oz. kmetijsko krajino, ker za svoja skrivališča uporablja razne suhozide, stare ruševine, kupe materiala in skladovnice drv.