V pogovoru STAkluba o težavah pri oskrbi bolnikov z rakom v času novega koronavirusa

V Zdravstvenem domu Kamnik so v času epidemije covida-19 namreč zaznali precejšen upad obiska. Kot je ugotavljal direktor zdravstvenega doma Sašo Rebolj, se marsikdo za obisk zdravnika ni odločil zaradi strahu pred okužbo ali ker ni želel obremenjevati zdravstvenega sistema, nekateri pa so imeli tudi občutek, da se do zdravnika sploh ne da priti. "Ker smo opažali, da bolniki s kroničnimi in onkološkimi stanji čakajo do zadnjega, smo jih začeli pozivati prek lokalnih medijev, da možnost pregleda pri zdravniku obstaja in da je to varno," je povedal.

Po nasvet glede nadaljnjih korakov se je v času epidemije na Združenje Europa Donna Slovenija obrnilo kar nekaj žensk, ki so zatipale oz. opazile spremembo na telesu, v združenju pa so jih nato usmerili na pravi naslov. Predsednica združenja Tanja Španič je ob tem z zadovoljstvom ugotavljala, da je diagnostika v tem času delovala, nekatere bolnice so tudi že začele z zdravljenjem. "Vprašanje pa je, kaj je s tistimi, ki so v tem času čakali," je opomnila. Španičeva je sicer opozorila na nekateri odpovedi že načrtovanih operacij in terapij v mariborski in šempetrski bolnišnici, kar pa so po posredovanju pri pristojnih uspeli pravočasno uredili.

Na ljubljanskem onkološkem inštitutu so z izjemo preventivnih programov v času epidemije izvajali vse dejavnosti. Strokovna direktorica inštituta Irena Oblak je pohvalila slovenski zdravstveni sistem, v katerem so se poleg porodništva v času epidemije izvajali tudi onkološki programi. To namreč ni bilo omogočeno vsem onkološkim centrom v tujini. So pa na inštitutu opazili tendenco padanja števila napotitev na onkološke preglede. "Smiselno bi bili raziskovati, kje se ustavljajo naši bolniki. Ali je bolnike res strah okužbe? Upam, da je strah pred rakavo boleznijo večji," je dejala.

Rak je, kot je opomnila Tanja Čufer s katedre za onkologijo na ljubljanski medicinskih fakulteti, javnozdravstveni problem številka ena tako v Sloveniji kot v svetu. "Zgodili se nam bodo različni virusi. Neprenosljive bolezni so tiste, ki jih svet mora obvladati," je pozvala. Če ni zdravljen, rak pomeni 100-odstotno smrt, zato je onkološka stroka vseskozi poudarjala, da se onkologija v času koronavirusa ne sme ustavljati. Zgolj odstotek večja umrljivost za rakom bi v Sloveniji pomenila 30 smrti več.

Čuferjeva je bolnike pozvala, naj prihajajo redno na kontrolne preglede in naj ne zanemarjajo zdravljenja. Prav tako pa je po njenih besedah treba narediti načrt, kako oskrbeti bolnike in nadoknaditi zaostanke. Oblakova je ob tem napovedala, da na onkološkem inštitutu načrtujejo delovno soboto, s katero bodo poskušali nadomestiti zamike, najverjetneje tudi ne bo edina. Razmišljajo tudi o podaljšanju delovnega časa.

Onkologinji sta opozorili tudi na paliativno oskrbo, ki je v Sloveniji ob vseh naporih še vedno zelo slabo dodelano področje, v času epidemije pa je bila ta še bolj okrnjena.