Slovenija v veliki meri že izvaja ukrepe za doseganje ciljev strategije EU za biotsko raznovrstnost

Kot so spomnili na ministrstvu, je DZ marca sprejel resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030, ki z ukrepi za doseganje ciljev strategije razvoja Slovenije 2030 postavlja ohranjeno naravo in kakovostno okolje kot vrednoti slovenske družbe.

Resolucija namreč opredeljuje dolgoročne usmeritve in cilje z ukrepi za izpolnjevanje mednarodnih zavez, predvsem agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ter globalnih ciljev za biotsko raznovrstnost, skupaj z usmeritvami za načrtovanje in izvajanje politik drugih sektorjev, ki vplivajo na naravo in okolje.

"Z izvajanjem operativnega programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020 ter s programskimi in strateškimi dokumenti drugih sektorjev, na primer kmetijstva in gozdarstva, v Sloveniji v veliki meri že izvajamo ukrepe, ki podpirajo doseganje svetovnih in EU ciljev," so dodali.

Nova evropska strategija za biotsko raznovrstnost, ki je bila sprejeta v času pandemije covida-19, je namreč osrednji element načrta za oživitev EU. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba tal in morja, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen namen je upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU.

Strategija med drugim predlaga zavezujoče cilje za obnovo poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanje stanja zavarovanih habitatov in vrst ter opraševalcev na kmetijskih zemljiščih, zmanjšanje onesnaževanja, ozelenitev mest, spodbujanje ekološkega kmetijstva in drugih naravi prijaznejših kmetijskih praks ter izboljšanje stanja evropskih gozdov.

Strategija ponuja konkretne ukrepe, s katerimi naj bi najmanj 30 odstotkov evropskega kopnega in morij vključili v zavarovana območja z učinkovitim upravljanjem ter preoblikovali vsaj 10 odstotki kmetijskih površin v krajine z visoko biotsko raznovrstnostjo.

Evropska komisija predvideva, da bodo načrtovane dejavnosti na področju varstva narave ter trajnostne rabe in obnove biotske raznovrstnosti prinesle gospodarske koristi lokalnim skupnostim in ustvarile trajnostna delovna mesta in rast. Za ta namen namerava iz različnih virov sprostiti sredstva v višini 20 milijard evrov letno, vključno s sredstvi EU ter iz nacionalnih in zasebnih virov.

Na kmetijskem ministrstvu pa so prepričani, da kmetijstvo v območjih z visoko naravno vrednostjo ob ustreznih tehnoloških rešitvah lahko zagotavlja ustrezno raven biotske raznovrstnosti. Pomembno vlogo pri zagotavljanju biotske raznovrstnosti po njihovem igrajo tudi gozdovi.

Poleg strategije za biotsko raznovrstnost je komisija v sredo objavila tudi strategijo od vil do vilic. Na okoljskem ministrstvu so ocenili, da se strategiji medsebojno dopolnjujeta z namenom združiti naravo, kmetovalce, podjetja in potrošnike v skupnem prizadevanju za trajnostno prihodnost.

Na ministrstvu za kmetijstvo pa so izpostavili, da gredo pri tej strategiji prizadevanja predvsem v smeri, da ohranimo močno, razvito, tehnološko podprto kmetijstvo v EU, ki bo v odgovorni rabi naravnih virov in v primernem, a odločnem odzivu na podnebne cilje videlo priložnost za svojo rast in nadaljnji trajnostni razvoj.

"V Sloveniji se zavedamo, da prehod v smeri bolj trajnostne proizvodnje hrane predstavlja velik izziv, a hkrati tudi priložnost za vse deležnike v verigi preskrbe s hrano," so zapisali na kmetijskem ministrstvu. Strategija Od vil do vilic bo po njihovih navedbah še bolj podrobno identificirala ukrepe v smeri trajnostne pridelave in preskrbe s hrano, a ne glede na to bo pri doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora ključnega pomena, da te okoljske cilje kmetijski sektor prepozna tudi kot svojo konkurenčno priložnost za razvoj in rast, kar je prava pot za zagotavljanje pridelave varne in kakovostne hrane z visoko hranilno vrednostjo.

"Slovensko kmetijstvo lahko pomaga kmetijstvu EU pri zmanjševanju emisij s trajnostnimi praksami, kot so ekološko kmetijstvo, kmetijsko gozdarstvo s trajnostnim upravljanjem gozdov, zajemanjem ogljika na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter boljšim upravljanjem hranil. Preko preciznega kmetijstva lahko znatno zmanjšamo in predvsem bolj odgovorno uporabljamo fitofarmacevtska sredstva in gnojila," so med drugim še zapisali na ministrstvu.