V NUK spletna razstava zemljevidov slovenskega ozemlja
Ljubljana, 2. junija - Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) ponuja na ogled spletno razstavo Kartografski zakladi NUK. Predstavljenih je deset zemljevidov, ki prikazujejo današnje ozemlje Slovenije ali njegove dele, vse od srede 16. stoletja, vključeni pa so tudi zemljevidi, zasnovani vse do konca 19. stoletja, ko se je kartografija razvila v sodobno vedo.
Kot so zapisali v NUK, hranijo v svoji zbirki zaklade, ki pripovedujejo zgodbe o avtorjih in lastnikih kot tudi o času in krajih nastanka ter o prostorih, ki jih opisujejo. Zadnje še posebej velja za kartografske mojstrovine, ki sodijo med najlepše in vsebinsko najbogatejše zaklade v knjižnici.
Tokrat bodo vpogled v del zbirke omogočili tudi na spletni razstavi Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice, na kateri je predstavljenih deset zemljevidov, od prvih samostojnih kartografskih del slovenskega ozemlja iz 16. stoletja, do zemljevidov s konca 19. stoletja.
Avtorji zemljevidov so, kot navajajo v NUK, Lazius, Coppo, Mercator, Vischer, Homann, Florjančič, Hacquet, Kindermann, Freyer in Kozler. Ob potrpežljivem delu, ki so ga ti kartografi opravljali v dolgih letih merjenj, opazovanj in izrisov, se odstira pomen zemljevida kot stičišča različnih znanj in spretnosti. Pomenijo odsev vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev ter so fenomen na presečišču med znanostjo, tehniko in umetniškim delom, so poudarili v NUK.
Zemljevide bodo podrobneje predstavili tudi v znanstveni monografiji Kartografski zakladi slovenskega ozemlja, ko bo prvič na enem mestu zbran pregled vseh reprezentativnih zemljevidov slovenskega ozemlja. Jeseni pa se obeta tudi razstava v NUK, ki so jo bo mogoče ogledati v živo. Oba projekta nastajata v sodelovanju NUK in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Avtorji projektov so Primož Gašperič in Matija Zorn iz ZRC SAZU in Renate Šolar iz NUK.
NUK skrbi za okoli 150 zemljevidov, ki prikazujejo današnje slovensko ozemlje ali njegove dele. Ti zemljevidi danes predstavljajo časovne kapsule za razumevanje zgodovine, umetnosti, znanosti in politike. So viri za razumevanje tehnološkega razvoja in duha časa različnih zgodovinskih obdobij ter pomemben del naše kulturne dediščine, so še zapisali v NUK.