Na spletnem posvetu o aktualnih vprašanjih oljkarstva

Potem ko je marca zaradi epidemije novega koronavirusa odpadel strokovni posvet o oljkarstvu, poimenovan 2. Hlajevi dnevi, ga je Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper izvedlo v nekoliko drugačni obliki. Na spletu so objavili predavanja sodelujočih strokovnjakov in odgovore na vprašanja širše publike, hkrati pa so danes pripravili tudi novinarsko konferenco.

Letošnja izjemna zimska suša, ko je od januarja do aprila zapadla trikrat manjša količina padavin kot v enakem obdobju lani, je marsikaterega oljkarja spodbudila, da bi v svojem nasadu vzpostavil namakalni sistem. Na tem področju se obetajo razpisi za nepovratna sredstva, a zaenkrat razpisni pogoji in časovnica še niso znani, je izpostavila specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Irena Vrhovnik.

Namakalni sistemi so po njenem zagotovo pametna odločitev oljkarjev, saj so po letu 2003 suše zelo pogoste. In ravno zaradi velike suše se oljkarji bojijo, da je bila letos oploditev oljk slaba, so sporočili z ZRS Koper.

Veliko težavo za domače oljkarje predstavlja evropska zakonodaja, ki je Slovenijo uvrstila v cono B, namesto v cono C, kar bi oljkarjem omogočilo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Strokovnjaki si že dolgo prizadevajo za prekategorizacijo, a je vodja oddelka za varstvo rastlin pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Ivan Žežlina glede tega pesimističen. Za slovenske oljkarje to pomeni, da imajo letos na voljo enak izbor aktivnih snovi kot v Italiji, manjšal pa se bo izbor fitofarmacevtskih sredstev.

Prepoved insekticidov pa bo vplivala tudi na škodljivce, kot je denimo oljčna muha, ki se je oljkarji letos zaradi mile zime še posebej bojijo. Na nove podvige se pripravljajo tudi oljkarji, ki bodo letos z zmanjšanim naborom registriranih aktivnih snovi za zaščito oljk in napovedanimi dolgotrajnimi vročinski valovi skušali pridelati kakovostno ekstra deviško oljčno olje. Ti morajo upoštevati zelo zahtevne specifikacije, če želijo pridobiti zaščiteno označbo porekla za ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre.

Specifični pogoji veljajo za goriške oljkarje. Predsednik Društva oljkarjev Brda Božidar Slivnjak je med dejavniki, ki so vplivali na razvoj oljkarstva na Goriškem, izpostavil pravilni pristop, izobraževanje in sodelovanje tako s slovensko Istro kot z Italijo. Na Goriškem oljkarstvo sicer še vedno predstavlja zgolj dopolnilno dejavnost, nasadi obsegajo le okoli 700 oljk.

Veliko načrtov za pomoč in promocijo oljkarjev in oljčnega oljka ima Mestna občina Koper. Kot je povedala podžupanja Olga Franca, ima koprska občina največ oljkarjev in oljčnih površin v Sloveniji.