Projekt Noč ima svojo moč letos posvečen divjim kostanjem

Zadnji novembrski petek se bo tudi letos zgodila tradicionalna Evropska noč raziskovalcev. Takrat se po Evropi za en dan v letu na široko odprejo vrata ustanov, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem, da bi širši javnosti predstavile poklic in življenje znanstvenika. Na ta dan, natančneje 27. novembra, bodo po Sloveniji že tretje leto zapored izvedli projekt Noč ima svojo moč, na spletni strani pojasnjujejo partnerji projekta.

Se pa je letošnji promocijski projekt znanosti za državljane zagnali že danes v ljubljanskem parku Tivoli, in sicer pod krošnjami divjih kostanjev. Področje letošnjega znanstveno-raziskovalnega zanimanja je namreč divji kostanj in njegovo zdravje, potem ko je Mednarodna konvencija za varstvo rastlin pri ZN leto 2020 razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin, so sporočili iz urada predsednika države.

Partnerji projekta želijo javnosti in zlasti mladim približati raziskovalen način razmišljanja ter zavedanje, da so radovednost, želja po raziskovanju in sposobnost za inovativnost nekaj, česar druga bitja nimajo, je na današnji prireditvi pojasnil predstavnik konzorcija partnerjev ter direktor Ustanove Hiša eksperimentov Miha Kos.

Pahor je, ob tem ko je skupaj s Kosom prerezal trak med divjimi kostanji, mlade pozval, naj si upajo delati napake, naj se jih ne bojijo ali sramujejo, saj se iz njih največ učimo.

V projektu Noč ima svojo moč sodelujejo Ustanova Hiša eksperimentov, Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in Tehniški muzej Slovenije. Kot so pojasnili na spletni strani projekta, bodo v želji približati znanost ljudem po vsej Sloveniji izvedli enak eksperiment - državljane bodo pozvali, naj nam pomagajo opazovati in spremljati zdravje dreves divjega kostanja. S pomočjo sodelujočih bodo izrisali zemljevid obolelih dreves, ki jih je prizadel kostanjev bakterijski skorjemor.

Radovedne posameznike tako vabijo, da opažanja bolezenskih znakov dreves posredujejo na spletno stran projekta in s tem pomagajo izrisati zemljevid ter omogočiti celovitejši vpogled v stanje obolelosti divjega kostanja po državi. Pripravili so delovne liste z informacijami, ki bodo pomagale pri popisih, in preglednice za zbiranje podatkov.

Kot so še dodali, je bil divji kostanj v Sloveniji še posebej priljubljen ob koncu 19. stoletja, ko so ga množično sadili ob cestah, na trgih, blizu cerkva, na gostilniških vrtovih, ob medkrajevnih cestah, v parkih in zasebnih vrtovih. Ostanki teh zasaditev imajo velik kulturni in zgodovinski pomen in mnogi so zaščiteni kot naravni spomeniki.

Divji kostanj lahko prizadenejo številne bolezni, ki se jim je v Sloveniji v zadnjem desetletju pridružil kostanjev bakterijski skorjemor. Bakterija z imenom Pseudomonas syringae pv. aesculi, povzroča poškodbe in odmiranje dreves. Divji kostanji so edini znani gostitelji te bakterije, za zdravljenje te bolezni pa učinkovitih sredstev ni. Pravočasno odstranjevanje okuženih dreves in njihovih delov je zato ključen ukrep za preprečevanje širjenja bolezni.