Evropsko računsko sodišče kritično do ukrepov za zaščito opraševalcev

Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2020 je bila pri preprečevanju upadanja števila in raznovrstnosti divjih opraševalcev pretežno neuspešna, ugotavljajo revizorji. Poleg tega v ključne politike EU, med drugim v skupno kmetijsko politiko, niso vključene posebne zahteve za zaščito divjih opraševalcev.

Opraševalci, kot so čebele, ose, trepetavke, metulji, vešče in hrošči, pomembno prispevajo k povečanju količine in kakovosti hrane. Vendar sta v zadnjih desetletjih njihovo število in raznovrstnost upadla, predvsem zaradi intenzivnega kmetijstva in uporabe pesticidov, je v sporočilu za javnost zapisalo sodišče.

Evropska komisija se je na to odzvala z vzpostavitvijo okvira ukrepov, ki temelji pretežno na pobudi za opraševalce iz leta 2018 in njeni strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Uvedla je tudi ukrepe, ki bi v okviru sedanjih politik in zakonodaje EU lahko vplivali na divje opraševalce. Revizorji so tem ukrepom pripisali nizko oceno.

"Opraševalci imajo bistveno vlogo pri razmnoževanju rastlin in funkcijah ekosistemov, zato bi morali upad njihovega števila in raznovrstnosti obravnavati kot veliko grožnjo za naše okolje, kmetijstvo in preskrbo s kakovostno hrano," je poročilo komentiral član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb. "Žal so bile doslej sprejete pobude EU za zaščito divjih opraševalcev prešibke, da bi lahko bile uspešne," je dodal.

Revizorji so poudarili, da s sedanjo zakonodajo EU o pesticidih ni bilo mogoče zagotoviti ustreznih ukrepov za zaščito divjih opraševalcev. V veljavno zakonodajo so vključeni zaščitni ukrepi za medonosne čebele, vendar ocene tveganja še vedno temeljijo na smernicah, ki so zastarele in slabo usklajene s pravnimi zahtevami in najnovejšimi znanstvenimi dognanji.

V zvezi s tem opozarjajo, da je okvir EU omogočil državam članicam nadaljnjo uporabo tistih pesticidov, ki naj bi bili krivi za množične izgube medonosnih čebel. Tako je bilo denimo med letoma 2013 in 2019 dodeljenih 206 nujnih registracij za tri neonikotinoide (imidakloprid, tiametoksam in klotianidin), čeprav je bila njihova uporaba omejena od leta 2013, na prostem pa strogo prepovedana od leta 2018.

Revizorji so že v preteklosti tudi ugotovili, da bi prakse integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi lahko pripomogle k zmanjšanju uporabe neonikotinoidov, vendar je bil dosedanji napredek EU pri uveljavljanju njihove uporabe majhen.

Ker bo imel evropski zeleni dogovor v prihodnjih desetletjih prednostno mesto na dnevnem redu EU, revizorji Evropski komisiji priporočajo, naj oceni potrebo po posebnih ukrepih za divje opraševalce v okviru ukrepov in podukrepov za spremljanje strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, načrtovanih za leto 2021, obenem pa bolje vključi dejavnosti za zaščito divjih opraševalcev v instrumente politik EU, s katerimi se obravnavata ohranjanje biotske raznovrstnosti in kmetijstvo. Nenazadnje pozivajo, naj komisija izboljša zaščito divjih opraševalcev v postopku ocene tveganja za pesticide.