STAznanost
Humanistika in družboslovje

S fonolaboratorijem raziskovalci fonetike in fonologije dobivajo osnovno orodje

Ljubljana, 16. julija - Na ZRC SAZU je zaživel fonolaboratorij, ki je po besedah predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Kozme Ahačiča "osnovno orodje fonetike in fonologije". Ti sta pomemben del raziskovanja vsakega jezika, saj ponujata vpogled v govorjeni jezik in z njim povezana vprašanja.

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4. Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Raziskovalka Tanja Mirtič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4.
Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Raziskovalka Tanja Mirtič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4. Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Raziskovalec Janoš Ježovnik. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4.
Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Raziskovalec Janoš Ježovnik.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4. Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Predstojnik inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4.
Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predstojnik inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana. Mikrofon, studio. Foto: Anže Malovrh/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Mikrofon, studio.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4. Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4.
Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4. Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4.
Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4. Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4.
Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4. Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4.
Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4. Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4.
Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4. Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4.
Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4. Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4.
Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4. Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, dvorišče pred stavbo na Novem trgu 4.
Odprtje fonolaboratorija, ki bo poslej del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Foto: Anže Malovrh/STA

Fonolaboratorij, ki so ga zasnovali na inštitutu, se ponaša z eno najsodobnejših oprem na Slovenskem in v tujini, postavili pa so ga v sodelovanju s strokovnjakom za snemanje govora v filmih Grego Švabičem in Vidom Ahačičem, ki kot zvočni inženir vodi zvočno produkcijo pri filmskih koncertih in ozvočuje najboljše evropske orkestre.

Danes se fonolaboratorij nahaja v tako imenovani Črni sobi, kjer je deloval Fran Ramovš, prvi predstojnik inštituta za slovenski jezik, ponaša pa se tudi z njegovim stolom.

Želja po fonolaboratoriju je med raziskovalci tlela že dolgo

Kot je za STA povedal Kozma Ahačič, je želja po fonolaboratoriju tlela že zelo dolgo, raziskovalci pa so tudi vedeli, kaj potrebujejo. Čeprav so se zavedali, da pot do cilja ne bo lahka, so "že pred leti v načrte našega inštituta vključili prostor in želje po sodobnejši opremi".

Še preden so imeli finančne pogoje, so raziskali, katere naprave bi bile najboljše za potrebe fonolaboratorija, kot so si ga zamislili. "To se je izkazalo za zelo dobro, saj smo naenkrat 'zadeli na loteriji'. Dobili smo možnost namenskega financiranja in tako dobili sredstva za nabavo osnovnih delov fonolaboratorija," je pojasnil Ahačič.

"Naša osnovna želja je bila zelo preprosta: kako zajeti govorjeni jezik na način, da bo čim manj spremenjen - ne nujno posnet na način, ki bi temeljil zgolj na lepem zvenu posnetka, ampak na način, kjer je govor čim manj spremenjen, veren ter dostopen v digitalni obliki."

Vodja Leksikološke sekcije na inštitutu Janoš Ježovnik je ob tem opozoril, da so kakovostni posnetki bistvenega pomena za eksperimentalno fonetične meritve. "Če imamo slab posnetek, je vprašljiva tudi meritev. Fonolaboratorij in vsa oprema predstavljajo v prvi vrsti priložnost za pridobitev dobrih posnetkov, na podlagi katerih lahko dobimo bolj zanesljive in primerljive meritve," je poudaril.

Fonolaboratorij bo služil trem osnovnim namenom

Osnovni nameni fonolaboratorija so po Ahačičevih besedah trije - arhiviranje obstoječih posnetkov v digitalni obliki, snemanje "čim boljših in ušesu čim bolj prijetnih posnetkov", ki jih bodo objavili na portalu Fran za javno rabo, ter snemanje in analizo posnetkov.

Vodja fonolaboratorija Tanja Mirtič je ob tem poudarila, da je delo, ki ga bodo lahko opravljali v fonolaboratoriju, zelo pomembno za ustvarjanje sodobnih jezikovnih priročnikov, saj bodo lahko na osnovi tega ugotavljali rabo govorjenega knjižnega jezika in zapisali izgovor določenih besed.

Za prvi dve nalogi bi zadostoval katerikoli studio, tretja, najbolj "fonološka" pa je težja. Kot je dejal Ahačič, za analizo potrebujejo čim bolj veren zvok s popolnoma obvladljivimi pogoji. "Besede bomo lahko namreč snemali z istimi napravami pod istimi pogoji, s čimer bomo naredili objektivno primerljive posnetke."

Primerljivost posnetkov ni tako samoumevna, saj lahko že samo oddaljenost od mikrofona vpliva na posnetek. Še večji vpliv ima zamenjava mikrofona, čeprav iste vrste. "Tudi zato imamo dva mikrofona, ki sta serijsko zaporedna," je še povedal Kozma Ahačič.

Oprema v fonolaboratoriju prinaša tudi spremembe za terensko delo

Ob ureditvi samega studia v Črni sobi so na inštitutu nakupili tudi opremo za terensko delo, saj predvsem delo z govorci različnih narečij v Sloveniji zahteva tudi terensko delo.

Kot je povedala vodja Dialektološke sekcije Karmen Kenda Jež, ki se ukvarja tako s fonetiko kot z narečnim slovaropisjem in jezikovno geografijo, možnost za pridobivanje kakovostnih posnetkov na vseh področjih njenega delovanja odpira nove možnosti.

Doslej zaradi razčlenjenosti slovenskega narečnega prostora, zaradi številnih zelo različnih govorov še niso uspeli narediti fonetične transkripcije, ki bi veljala za celotno slovensko področje. "S temi meritvami, ki so mogoče zaradi novih naprav, bo standardizacija mogoča," je prepričana.

Poleg tega nova oprema za terensko delo omogoča bolj verne posnetke narečnih besed: "V arhivu imamo tako rekoč dve vrsti posnetkov - terenske, ki so običajno slabše kakovosti, in studijske, ki pa so že odmaknjeni od vsakdanjega govora. So nekakšen narečni nastop, v katerem se narečje nekako odmika od svoje izhodiščne podobe. Na terenu lahko tako zdaj združimo spontanost, ki jo lahko izvabimo v govorčevem domačem okolju, hkrati pa je kakovost primerljiva s tisto v studiu."

Zgodovina fonetike in fonologije na Slovenskem že dolga

Kot je še pojasnil Ahačič, imata fonetika in fonologija na Slovenskem med raziskovalci slovenščine že kar dolgo zgodovino, saj so se z različnimi "napol fonetičnimi vprašanji" ukvarjali že v 16. stoletju.

Nekoliko drugače pa je z eksperimentalno fonetiko oziroma snemanjem in analizo zvoka ter meritvami lastnosti zvoka, ki ima začetke v sredini 20. stoletja. Po Ahačičevih besedah je takrat zelo odmevne raziskave "na področju eksperimentalne fonetike in sodobnega knjižnega jezika začel vzpostavljati Jože Toporišič".

"V resnici je bila takrat eksperimentalna fonologija in fonetika na Slovenskem kar na vrhu. Nato pa so se v svetu naprave razvijale - mi smo imeli dobro programsko opremo in s tem veliko možnosti za analizo, a hkrati smo imeli razmeroma negotove in tudi neprimerljive vhodne podatke. Zato so se naši raziskovalci zanašali na gostovanja v tujini, na podatke, ki so jih merili slovenski raziskovalci v tujini."