Ana Mayer - prva doktorica znanosti na slovenski univerzi

Ana Mayer, klicali so jo Anka, se je rodila 20. junija 1895 v Ložah pri Vipavi, očetu, ki je podedoval grad Lože, v katerem je družina tudi živela. Obiskovala je osnovno šolo v Vipavi, kasneje mestni dekliški licej v Ljubljani, nato pa šolanje nadaljevala na Klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je bila ena od deklet prve generacije, ki je smela obiskovati gimnazijo.

Bila je izredno bistra in nadarjena še posebej za matematiko, njena želja pa je bil študij kemije na Dunaju. Leta 1914 je tako Ana Mayer postala redna slušateljica na Filozofski fakulteti dunajske univerze. Njen glavni predmet je bil kemija, ki je takrat veljala za napredno znanost, ki se zelo hitro razvija.

Kot je v knjigi Pozabljena polovica zapisala Marija Milenković, je bila Ana Mayer dobra študentka in družabno dekle ter za svoj čas nekaj posebnega. Za razliko od ostalih deklet, ki so si lase spletale v kite in jih nosile ovite okoli glave, si je sama že kot študentka ostrigla lase, kar je bilo pogumno dejanje in znamenje naprednega in uporniškega duha. Na Dunaju se je seznanila tudi z istrskim poslancem v dunajskem parlamentu, ki je njej in prijateljici Klavdiji Gabrijelčič omogočil prost vstop v parlament, tako sta bili med drugim prisotni tudi pri sprejemu Majniške deklaracije.

Razmere na Dunaju terjale vrnitev v Slovenijo

Leta 1918 je dunajska univerza sprejela odlok, da morajo študentje slovanskih narodnosti zapustiti univerzo, zato je morala študij na Dunaju prekiniti. Novembra 1918 se je tako odpeljala v Ljubljano, naslednje leto pa študij nadaljevala na novoustanovljeni ljubljanski univerzi pri profesorju Maksu Samcu, prvemu profesorju kemije na ljubljanski univerzi.

Doktorsko disertacijo z naslovom O učinkovanju formalina na škrob je Ana Mayer zaključila v razmeroma kratkem času ter tako postala prva doktorica znanosti ljubljanske univerze in po nekaterih podatkih 72. ženska na svetu z doktorskim nazivom.

Tema doktorske disertacije

V svoji doktorski disertaciji se je Ana Mayer osredotočila na takrat nasprotujoče si izsledke o vplivu formalina na škrob, ki so jih v tistem obdobju objavili predvsem švicarski in nemški raziskovalci. Medtem ko so eni trdili, da formalin razkraja škrob, so drugi zagovarjali, da formalin škroba ne more razkrojiti.

Mayerjeva je uspela dokazati, da formalin škroba ne razkraja, ter opozorila na nujnost temeljitih predpriprav vzorcev in točnih postopkov. Njeni izsledki na področju škroba so bili pomembni še nekaj desetletji.

Po doktoratu v podjetniške vode

Leta 1921 se je Mayerjeva poročila z Evgenom Kanskym, po izobrazbi kemikom, s katerim sta imela tri otroke. Z denarjem družine moževe matere in dote Anke Mayer sta leta 1922 ustanovila podjetje Dr. A. Kansky v Podgradu pri Zalogu, ki je postalo sinonim za kakovostne kemijske preparate.

To je bila prva jugoslovanska tovarna za proizvodnjo žveplenega etra in etra za narkozo in sorodnih izdelkov. Zakonca pa sta bila med pionirji kemične industrije na Slovenskem med obema vojnama. Že v tistem času sta se zavedala pomembnosti varstva okolja in izdelal postopek za izločevanje žvepla iz dimnih plinov.

Nemške oblasti so leta 1941 tovarno zasegle, kasneje pa je bila nacionalizirana in je delovala pod imenom Tovarna kemičnih izdelkov Arbo. Pred upokojitvijo je Mayer-Kasnkyjeva poučevala kemijo na Srednji tehnični šoli v Ljubljani.

Okrogla miza ob 100. obletnici

Kot je na spletni okrogli mizi, ki sta jo ob okrogli obletnici pripravili Filozofska fakulteta in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, dejal Franc Perdih s fakultete za kemijo, je Anka Mayer "primer moderne ženske, ki ji je uspelo povezati dva nasprotna si svetova, uspešno kariero in družinsko življenje".

Po mnenju dekana Filozofske fakultete v Ljubljani Romana Kuharja "ima dejstvo, da je bila ženska prva prejemnica doktorata, izjemno simbolno vrednost, saj je bil akademski svet dolgo časa in včasih še vedno je moško središčen, ženske pa razumljene kot osebe, ki so bolj opredeljene s čustvi kot z intelektom. Preboj v akademski prostor je bil zato naporen in je toliko več vreden, saj znanstvenicam nobena vrata niso bila široko odprta."

Na spletni okrogli mizi so se spomnili tudi drugih uspešnih slovenskih doktoric, ki so med med leti 1911 in 1931 opravile doktorat v Pragi, na Dunaju in Ljubljani. Ana Mayer namreč ni bila prva Slovenka z doktorskim nazivom. Leta 1911 je v Pragi iz kemije doktorirala Ana Jenko, na Dunaju je leta 1914 doktorirala botaničarka Angela Piskernik, leta 1919 je na Dunaju iz zgodovine doktorirala tudi Melitta Pivec, iz fitopatologije pa Milena Perušek.

Po besedah prodekanje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Helene Prosen je bil spletni dogodek pomemben ne le zaradi zaradi obeležitve jubileja, "temveč da nas spomni na subtilne in odkrite diskriminacije intelektualk v sodobni družbi."