Zmazek ostaja na čelu agencije za raziskovalno dejavnost

Vršilec dolžnosti Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) Zmazek je po dveh mesecih vodenja agencije odstopil, a se je naslednji dan premislil in ga preklical. "Na mestu v. d. direktorja ostajam do konca mandata. Z namenom, da na razpisu kandidiram za direktorja agencije, sem tudi podal soglasje k imenovanju za v. d. direktorja," je za STA pojasnil Zmazek in dodal, da bo razpis za delovno mesto direktorja objavljen 24. julija.

Zmazek, ki agencijo vodi od 30. aprila, pravi, da jo je zatekel v kadrovski stiski, ki je zaostrena zlasti na področju informatike, kar je bil tudi eden od razlogov za njegov odstop. "Gre za problematiko, ki ima že dolgo brado, saj so na zaostrovanje kadrovske stiske dlje časa opozarjali organi agencije, prav tako je na to opozorila tudi analiza tveganj, ki je bila opravljena že pred mojim mandatom," je opozoril Zmazek, ki verjame, da jim bo skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport to sedaj uspelo ustrezno rešiti.

Ob tem je izpostavil tudi podhranjenost znanosti. Vrzel, ki je pri financiranju znanosti nastala med letoma 2012 in 2016, bo po njegovem mnenju verjetno nemogoče zapolniti, o njenih posledicah pa lahko pretežno le ugibamo. Spomnil je, da proračunska sredstva agencije za financiranje znanstvene dejavnosti v tem letu znašajo 203.551.280 evrov, medtem ko so zabeležili sunkovit padec leta 2012, najgloblje recesijsko dno z zgolj 135 milijoni evrov pa leta 2015.

Letošnji proračun agencije nedvomno kaže na krepitev zavedanja o vlogi znanosti pri odločevalcih," ugotavlja Zmazek, ki verjame, da je k temu prispevala tudi večja vidnost znanstvenih dosežkov slovenskih znanstvenikov. Kot je izpostavil, so zaradi visoke stopnje amortiziranosti bistveno povečali sredstva za raziskovalno opremo.

Proračun jim omogoča tudi izvedbo razpisa za raziskovalne projekte v bistveno povečanem izhodiščnem obsegu 17,2 milijona evrov, v kar je vštet tudi program Aleša Debeljaka za reintegracijo oz. prihod raziskovalcev iz tujine, povečanje raziskovalnih programov, izvedbo razpisa za ciljne raziskovalne programe v zvezi z vsebinami covida-19 ter financiranje ostalih programov. "Delovanje agencije torej ni ogroženo, moramo pa čim prej rešiti omenjeno problematiko kadrovske podhranjenosti na področju informatike," je poudaril.

Stanje v slovenski znanosti in inovacijah naj bi izboljšal predlog novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je bil že medresorsko usklajen v bivši vladi. S prihodom nove vlade je delo zastalo. Z ministrstva za izobraževanje so za STA sporočili, da bo besedilo zakona kmalu šlo najprej v koalicijsko seznanitev, potem pa v medresorsko usklajevanje. Na ministrstvu predvidevajo, da bi bil zakon na vladi v začetku jeseni.

Zmazek ocenjuje, da predlog zakona s svojimi rešitvami sledi usmeritvam veljavne resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije, saj med drugim povečuje avtonomijo raziskovalnih organizacij, postopke evalvacije raziskovalne dejavnosti pa v pretežni meri ohranja na agenciji. Meni, da ustrezno zajame ključna vprašanja o obsegu financiranja znanstvenoraziskovalnega dela, podpori nacionalno pomembnim raziskavam in o avtonomiji raziskovalnih organizacij.

"Prav tako nudi rešitve, ki bodo zagotovile boljše pogoje za mednarodno primerljive postopke evalvacij ter primernejše ravnotežje med stabilnim financiranjem in financiranjem na podlagi javnih razpisov oziroma pozivov. Hkrati se loteva izzivov pri razvoju človeških virov ob zagotavljanju enakih možnosti in drugih aktualnih vprašanj za sodobno upravljanje znanstvenoraziskovalnega sistema," je dejal.

A za učinkovito izvajanje predvidenih zakonskih rešitev bo treba, tako Zmazek, zagotoviti ustrezne pogoje in dodatne finančne vire za delovanje ARRS. Tudi te rešitve in ustrezne finančne posledice mora zakon po njegovem prepričanju dodatno predvideti k že sicer predvidenemu povečanju državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki ga predlog zakona predvideva v višini najmanj enega odstotka BDP.

"Hkrati bo za dosledno izvajanje zakona treba zagotoviti ustrezno časovno obdobje za pripravo natančnejših rešitev v podzakonskih aktih. Predvsem pa mora prednostne naloge na področju inovacijske dejavnosti čim prej opredeliti nova resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji," je še dodal Zmazek.