Proti Marsu vse več raziskovalnih odprav
Ljubljana, 30. julija - V zadnjih desetih dneh so oziroma še bodo proti Marsu poletele kar tri odprave, ki bodo raziskovale ta planet. Združeni arabski emirati in Kitajska so svoji že poslali, Američani pa jo bodo čez nekaj ur. Razlog za to, da jih vse pošiljajo v tem časovnem obdobju, je po besedah astrofizika Jureta Japlja relativno majhna razdalja med Zemljo in Marsom.
Raziskovalec z amsterdamske univerze je za STA pojasnil, da Zemlja okoli Sonca kroži kot tretji planet, Mars pa kot četrti. Prva je tako bližje Soncu in tudi porabi manj časa za pot okoli njega, zaradi česar sta lahko planeta na različnih krajih v Osončju. Na približno 26 mesecev sta na isti strani Sonca, tako da je razdalja med njima majhna, je povedal Japelj.
"Če želimo poslati na Mars raketo, rover ali kakšno sondo, potem želimo to poslati takrat, ko je razdalja relativno majhna, ker to pomeni, da potrebujemo manj goriva," je dejal.
Trenutno je razdalja med Marsom in Zemljo približno 100 milijonov kilometrov, medtem ko je razdalja med Soncem in Zemljo v povprečju približno 150 milijonov kilometrov. Najmanjša razdalja med Zemljo in Rdečim planetom bo sicer septembra, in sicer 60 milijonov kilometrov. Čez približno šest mesecev, ko bodo odprave prispele do Marsa, pa bo ta razdalja 200 milijonov kilometrov.
Zato vse države svoje odprave v vesolje pošiljajo v tem časovnem obdobju. Prvi so sondo Hope oziroma Upanje 20. julija proti Marsu poslali ZAE, tri dni kasneje je sledila Kitajska z odpravo Tianwen-1 oziroma v prevodu Vprašanja nebu-1. Danes popoldne pa bo proti Rdečemu planetu poletel še ameriški rover Perseverance oziroma Vztrajnost.
Kitajski rover tehta 240 kilogramov, polni pa se prek solarnih panelov. Med drugim ima kamere, s katerimi fotografira in si pomaga pri navigaciji, ter pet instrumentov. Del kitajske odprave je še satelit, ki bo s sedmimi instrumenti prav tako preučeval planet. Ameriški rover pa tehta 1040 kilogramov in ima med drugim sedem instrumentov, 23 kamer in tudi manjši brezpilotni helikopter.
Po besedah raziskovalca univerze v nizozemskem Amsterdamu je ključna razlika med odpravami ravno v tem, da kitajska in ameriška vključujeta vozili, ki bosta pristali na planetu. ZAE pa so poslali samo sondo, ki bo krožila okoli njega. Ta bo proučevala predvsem atmosfero Marsa, roverja drugih dveh odprav pa bosta proučevala tudi zemljino in sedimente na samem planetu.
Roverja bosta tako raziskovala, ali je bila v preteklosti na Rdečem planetu kakšna oblika življenja. Raziskovalci se želijo naučiti več tudi o sami atmosferi planeta. "Poleg samih aplikacij za bazično znanost je to pomembno tudi za prihodnje odprave, predvsem za človeške. V zadnjem času se veliko govori o tem, da želimo na Mars poslati človeka in če želimo to narediti, moramo o Marsu izvedeti čim več, da bo takšna odprava uspešna," je povedal Japelj.
Človeške odprave na Mars bodo po njegovih besedah pomemben mejnik za človeštvo. Na turistične obiske tega planeta bo sicer treba še nekoliko počakati, bo pa zelo verjetno enkrat prišlo tudi do tega, je menil.
Pot na Mars sicer velja za zelo zahteven izziv, saj v preteklosti približno polovica odprav ni izpolnila zadanega cilja. Največji izziv je po Japljevem mnenju pristajanje vozil na Marsu. Vendar pa ima ameriška vesoljska agencija Nasa veliko izkušenj na tem področju, tako da so obeti za njihovo odpravo pozitivni.
Arabska sonda oziroma satelit, ki se bo utiril v orbito okoli Marsa, tudi ni tako tehnično zapleten. Medtem pa je kitajski rover nekakšna uganka, ker imajo Kitajci manj izkušenj z Marsom kot Američani. "Vedno pa se lahko zgodi kaj nepričakovanega," je še izpostavil slovenski astrofizik.
Večino odprav na Mars so namreč doslej poslali Američani. Pri raziskovanju Marsa že sodelujeta tudi Evropska vesoljska agencija in Rusija, zdaj pa se temu pridružujeta še Kitajska in ZAE.
"Če izvzamemo politične implikacije, je to samo za pozdraviti. Ker stvari, ki jih želimo izvedeti o vesolju, v tem primeru o našem Osončju, je še vedno ogromno in vsaka taka sonda, vsak rover zahteva veliko denarja, tudi veliko dela znanstvenikov. Če se pridružijo tudi drugi narodi, to samo pomeni, da se bomo o vesolju naučili več. Zato je znanstvena skupnost vesela vsake misije, ki gre v vesolje," je še povedal Japelj.
Kitajska po njegovih besedah vsekakor tudi testira določene tehnologije, tako da pri njihovi odpravi ne gre samo za znanost, temveč želi tudi dokazati, da je ravno tako sposobna kot Zahod. Po drugi strani ZAE vsaj pri tej misiji sodelujejo z drugimi narodi, med drugim ZDA in Japonsko. "ZAE tukaj prispevajo predvsem denar in šele začenjajo svoje delovanje v vesolju," je povedal.