Južna Afrika s posebnim projektom za reševanje luskavcev
Johannesburg, 18. avgusta - Svetovna populacija luskavcev je resno ogrožena. Trgovanje z živalmi ali posameznimi deli, posebej z luskami, je to vrsto spravilo na rob preživetja. V Južni Afriki so ekologi zdaj sprožili pilotski projekt za njeno preživetje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Znanstveniki trdijo, da so luskavci najbolj iskano blago divjih lovcev in preprodajalcev ogroženih vrst na svetu. Vse azijske vrste teh plahih žužkojedov so že na robu izumrtja, zato so tarča intenzivnega krivolova postale afriške vrste. V londonskem zoološkem združenju Zoological Society of London (ZSL) trdijo, da krivolovci vsakih pet minut ubijejo najmanj eno žival.
Skupina naravovarstvenikov zdaj skuša na vzhodu Južne Afrike pomagati pri vzpostavljanju nove populacije luskavcev v nacionalnem parku in jih rešiti pred izumrtjem. "Prvič v zgodovini bodo luskavce vnovič naselili na območju, kjer so že izumrli," trdi Simon Naylor, vodja zasebnega rezervata Phinda.
Luskavci, ki jih ponekod ljubkovalno imenujejo tudi borovi storžki ali pa artičoke z repkom, so zaradi lusk iskani predvsem v azijski tradicionalni medicini, uporabljajo jih tudi v afriški. A podobno kot pri drugi ogroženi vrsti nosorogu, ki ga krivolovci lovijo predvsem zaradi roga, so tudi luske v glavnem le iz kreatina, podobno kot človeški nohti.
Posebej veliko je povpraševanje po luskah na Kitajskem in v Vietnamu, pišejo v že omenjenem londonskem združenju. Pozitivna novica pa prihaja iz Vietnama, kjer so oblasti julija napovedale prepoved trgovanja z ogroženimi vrstami in sorodnimi proizvodi. Vsaj začasno pa prepoved velja tudi na Kitajskem, saj nekatere raziskave kažejo, da bi bili luskavci lahko med prenašalci novega koronavirusa.
A žival je tudi specialiteta azijske kuhinje in cenjena pri novi generaciji kitajskih bogatašev. Charli de Vos Weiss iz rezervata Phinda trdi, da iz zarodkov te živali na Kitajskem kuhajo juho in da porcija tam stane več kot 2000 evrov.
In prav to je razlog, da so v preteklem desetletju polovili več kot milijon luskavcev po celem svetu, več kot nosorogov, slonov in tigrov skupaj. In prav nihče ne ve, koliko je po posameznih regijah še prostoživečih živali, ki veljajo za samotarje in so aktivne predvsem ponoči. Ekologi trdijo, da se njihovo število v naravnem okolju hitro zmanjšuje, saj se v Afriki in Aziji hitro zmanjšuje tudi njihov življenjski prostor.
V Afriki je luskavec tudi sestavni del tamkajšnje lokalne kuhinje, luske pa modni dodatek oblačilom. In tudi to sta razloga, da so v rezervatu Phinda luskavca uradno nazadnje videli daljnega leta 1984. Zdaj so jih v naravo spustili osem, ki so jih oblasti odvzele lovcem in preprodajalcem.
Pred tem živali potrebujejo tudi pravo regeneracijo, saj jih običajno rešijo dehidrirane, lačne in brez moči, predvsem pa travmatizirane zaradi slabih razmer v ujetništvu. Šele nato sledi previdno uvajanje v novo okolje, razlaga veterinarka Nicci Wright. Živali so tudi čipirane in pod stalnim nadzorom, da bi preprečili krivolov in da bi v rezervatu vzgojili novo populacijo.
Zadeva pa ni preprosta. Dve od osmih izpuščenih živali sta že umrli. Ena zaradi bolezni, drugo je požrl krokodil. Vseeno pa so v rezervatu zadovoljni. Možnosti preživetja so bile ocenjene na 1:5, tako se njihove živali kar dobro držijo. Naravovarstveniki pa upajo, da se bodo izpuščeni luskavci kmalu v celoti prilagodili okolju in tam nato poskrbeli za naraščaj.
Slaba stran rezervata je, da je v njem prostora le za 20 živali, zato naravovarstveniki že preučujejo možnost, da luskavce naselijo tudi v sosednjem rezervatu.