Poletna šola strojništva potekala v znamenju novih znanj in prijateljstev
Ljubljana, 22. avgusta - Že sedmo leto zapored je na ljubljanski fakulteti za strojništvo potekala poletna šola, na kateri so učenci in dijaki na devetih različnih delavnicah s pomočjo strojniških tehnik izdelali samostojni izdelek. Udeleženci so v sklopu šole poleg ustvarjanja obiskali tudi zip line in vetrovnico ter sklenili številna nova prijateljstva.
Letos se je poletne šole strojništva udeležilo 82 učencev in dijakov. Poleg delavnic, obiska zip lina in vetrovnika pa so lahko otroci iz oddaljenih krajev v sklopu šole prespali tudi v dijaškem domu.
Po besedah dekana fakultete za strojništvo Mitjana Kalina so delavnice izbrali na način, da je delo primerno za udeleženčevo starost, da ga lahko izvajajo samostojno in da to, kar delajo, tudi razumejo. "V naboru vsebin je omejitev, želimo da so zanimive, zabavne in interdisciplinarne," je še dodal. Največ zanimanja pa pritegnejo delavnice mehatronske narave.
Namen poletne šole je po njegovih navedbah predvsem "popularizirati strojništvo in ga približati javnosti". Osnovnošolcem in dijakom želijo namreč predstaviti, da strojništvo ni samo tehnika, pač pa obsega tudi informatiko, robote, programiranje in druge tehnologije.
V eni izmed delavnic so udeleženci izdelali lastni model električnega avtomobila. Delavnice se je udeležil tudi bodoči srednješolec Maj Križanovski, delavnica pa ga je pritegnila zaradi različnih platform oblikovanja na enem mestu, saj je obsegala 3D tiskanje, elektroniko in programiranje. Tam pa je spoznal tudi nove prijatelje s podobnimi interesi.
Na začetku so se v programu AutoCAD naučili dizajnirati s pomočjo 3D tehnike, potem pa so natisnili lupine avtomobilčkov, ki so jih morali tudi očistiti in pobrusiti. Lupine avtomobilov so nato poljubno pobarvali, obenem pa so morali poskrbeti tudi za elektronske komponente, ki so jih spajkali skupaj, jih zložili v avto in sprogramirali. Zadnji dan so še dopolnjevali programe, narejene za dirkanje v ravni črti in v krogih.
Namen delavnice je bil po besedah asistenta Gašpera Škola ta, da otroci spoznajo čim več tehnologij, ki se navezujejo na strojništvo. Iz osnovnih komponent pa na koncu sestavijo delujoče vozilo, neke vrste robota, ki se lahko kasneje samostojno pelje po različnih progah. Poudarek je bil na tem, da komponente samostojno vstavijo v vezje in se obenem srečajo s problemi, do katerih pride pri izdelavi. "Na trenutke je kaotično, a ko se izkaže, da zadevo razumejo, potem avtonomna vozila v redu delujejo," je opisal vzdušje v delavnici.
S podobnimi strojniškimi izzivi so se soočali tudi v delavnici, kjer so sestavljali model terenskega vozila. Pri tem so se po besedah vodje delavnice Mihe Ambroža naučili natančnosti, uporabe orodja in še ene pomembne stvari v strojništvu - da sestava ne poteka vedno tako, kot piše v navodilih. Po sestavi vozila pa so ga tudi oni olepšali, spustili po testni progi in pri tem primerjali zmogljivosti.
Na tabli pa je bilo opaziti tudi številne zapletene formule. Ambrož je ob tem razložil, da prikazujejo trenje na klancu. Z njimi so želeli udeležencem, ki še nimajo tolikšnega znanja fizike, pokazati, kako zadeve potekajo v teoriji.
Živahno je bilo tudi v delavnici, kjer so izdelovali model jadralnih letal na električni pogon. Tam si je skupina delo razdelila na dva dela: eni so izdelali trup letala iz plošč penastega materiala, drugi pa so z vročo žico izrezovali krila, jih obdelali, primerno ojačali in zlepili skupaj. Nad izdelavo je bil navdušen tudi osnovnošolec Maks. "Naredili smo veliko letal, vsa letijo. Nismo jih veliko uničili," je povedal.
Dekan Kalin vidi poletno šolo predvsem kot posredovanje novega znanja, dodatno vrednost pa ji doda zadovoljstvo udeležencev, ko imajo v roki izdelek, ki so ga razvili sami. "S tem pridobijo samozavest, da lahko sami nekaj izdelajo," je še povedal dekan.
Letošnjo šolo pa je poleg dobre volje in novega znanja zaznamovala tudi pandemija novega koronavirusa. Skupine so bile namreč manjše kot po navadi, večjih skupinskih aktivnosti, kjer bi se zbrali vsi udeleženci, pa ni bilo. Vsaka delavnica je bila tako ob večjem obisku razdeljena na več manjših skupin.
Ob koncu šole pa so udeleženci staršem po delavnicah predstavili potek tedna in končni izdelek.