V Ljubljani začetek tridnevne konference ob 250. obletnici Heglovega rojstva
Ljubljana, 7. septembra - V Ljubljani se danes začenja mednarodna filozofska konferenca v počastitev 250. obletnice rojstva nemškega filozofa Georga Wilhelma Friedricha Hegla. Konferenca bo gostila ugledne tuje in domače filozofe, med njimi Mladena Dolarja in Slavoja Žižka, osrednja dogodka pa bosta vključena v večerni program festivala Indigo 2020 - Zdaj je prepozno.
Današnji, prvi dan konference bodo na sporedu panel Študentskega filozofskega društva, predstavitev revije Razpotja, ki je ob 250-letnici Heglovega rojstva izdala posebno tematsko številko, in panel o prevajanju Hegla. Dan bo zaokrožil ogled razstave Hegel in njegovi slovenski prijatelji v Zgodovinskem atriju Mestne hiše, ki jo pripravljajo Goethe-Institut, Nemški literarni arhiv Marbach in fundacija Baden-Württemberg s podporo Mestne občine Ljubljana (Mol).
Osrednji del razstave, ki bo na ogled do 27. septembra, je instalacija, ki z igro biljarda vabi k interaktivnemu spoznavanju Heglovih konceptov, na ogled bo arhivsko gradivo, umetniška predstavitev filozofovih konceptov in raznovrstni komentarji na njegovo zapuščino. Ker je Ljubljana edinstvena po številu raziskovalcev Heglove misli, razstava prikazuje tudi, kako se je filozofov miselni svet pojavil in razširil na Slovenskem, piše na spletni strani Mol.
V torek in sredo pa bosta potekala osrednja dogodka mednarodne konference, kjer bodo svoje misli o Heglu po napovedi predstavili Mladen Dolar, Luca Illetterati, Ana Jovanović, Zdravko Kobe, Bara Kolenc, Christian Krijnen, Giovanna Miolli, Gregor Moder, Sebastian Rödl, Frank Ruda, Jure Simoniti, Klaus Vieweg, Sven-Olov Wallenstein, Violetta Waibel, Alenka Zupančič in Slavoj Žižek.
Konferenca bo izpostavila temo "prepoznosti". "S Heglom je mogoče misliti neko za današnji čas ključno razmerje med začetkom in koncem. Tu ne gre za vprašanje takšnih in drugačnih koncev (zgodovine, velikih zgodb, ideologije, umetnosti ali filozofije), ampak prej za vprašanje radikalnega konca in našega razmerja do njega, se pravi, naše prepoznosti. Danes, ko se zdi, da svet vse bolj očitno in nezadržno drsi proti ultimativnemu koncu in ko je vse bolj očitno, da misel v razmerju do pandemične hitrosti dejanskosti vedno bolj zamuja, se moramo vprašati: Kaj zdaj? Je dejansko prepozno," so ob konferenci zapisali organizatorji.
Dodali so, da se po drugi strani ob 250. obletnici Heglovega rojstva postavlja tudi vprašanje aktualnosti njegove filozofije. Ali Heglova filozofija prihaja prepozno? Ali pa so Heglovi koncepti danes aktualni bolj kot kdajkoli prej, bodo med drugim vprašanja, na katera bodo skušali odgovoriti priznani misleci.
Organizatorji konference so Goethe-Institut Ljubljana, Aufhebung - Mednarodno heglovsko združenje, Muzej in galerije mesta Ljubljane, v sklopu festivala Indigo, in Mol z več soorganizatorji, medijski partner pa Radio Študent.
Hegel, rojen 27. avgusta leta 1770 v Stuttgartu, je najbolj znan po tem, da je razvil tehniko dialektičnega mišljenja, bistvo katerega je nadrobno prikazano v njegovem temeljnem delu Fenomenologija duha. Hegel je objekt in subjekt oz. teorijo in prakso razumel kot celovit odnos, v katerem oba pola vplivata drug na drugega. Iz nasprotja teze in antiteze nastane sinteza na višji ravni. Dialektika za Hegla ni bila zgolj spoznavna metoda, ampak tudi splošno veljavni zakon stvarnosti.
Poleg Fenomenologije duha je podpisal tudi filozofska dela Znanost logike, Oris filozofije pravice, Predavanja o estetiki, Absolutna religija in Enciklopedije filozofskih znanosti. Umrl je leta 1831 v Berlinu.