STAznanost

Simpozij v Arhivu RS razkriva skrivnosti Gruberjeve palače

Ljubljana, 8. septembra - V Arhivu RS v Gruberjevi palači danes poteka strokovni posvet Skrivnost Gruberjeve palače. Udeleženci poslikavo na oboku stopnišča, ki je veljala za delo slikarja Andreja Herrleina, obravnavajo v kontekstu novega odkritja - podpisa Kremser-Schmidta. Restavriranje poslikave je po besedah Martine Lesar Kikelj kompleksen interdisciplinaren projekt.

V. d. generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Jelka Pirkovič je v uvodnem nagovoru poslikavo na oboku stopnišča označila kot enega najbolj kakovostnih primerov poznobaročne stenske poslikave s profano tematiko na Slovenskem. Glede njenega naslova Alegorija trgovine, obrti in tehnike pa je izrazila pomislek.

Po njenem mnenju bi namreč pri triadi lahko šlo tudi za trgovino, tehniko in navigacijo. Spomnila je, da je Gruberja zelo zanimala plovba, izdeloval je modele ladij ter bil nekaj časa upravitelj plovnih poti po Ljubljanici, Savi in Kolpi, v prid temu pa po besedah Jelke Pirkovič govori tudi upodobitev sekstanta, ki so ga uporabljali morjeplovci. Zato, kot je dejala, odpira možnost, da se tudi to razišče.

Kot je povedala vodja Restavratorskega centra Martina Lesar Kikelj, je do nedavnega veljalo, da je poslikava na oboku stopnišča Gruberjeve palače delo slikarja Andreja Herrleina z letnico 1786. Pod plastmi preteklih preslikav odkrit podpis slikarja Kremser-Schmidta z letnico 1775 pa je avtorstvo stenske poslikave postavil pod vprašaj in sprožil nove raziskave o umetnini.

Projekt restavriranja je po njenih besedah zelo kompleksen in interdisciplinaren, saj je slikar uporabil tehniko oljne tempere, ki je v Slovenskem prostoru zelo redko zastopana. Restavriranje poslikave je tako označila kot "poligon, kjer so lahko naredili ogromno raziskav, veliko je bilo tudi sodelovanja".

Na poslikavi se je tekom let zvrstilo več konservatorsko-restavratorskih posegov, prvi je bil leta 1786 Herrleinov. Zakaj je do njega prišlo le 11 let po nastanku freske, po besedah Martina Lesar Kikelj zaenkrat ostaja uganka. Sledili so konservatorsko-restavratorski posegi v letih 1887, 1924 - tega je izvajal slikar Matej Sternen-, 1976, 1993 in aktualni, ki so ga začeli leta 2018. Zaradi preteklih nanosov je poslikava zelo potemnela, zato so se najprej lotili iskanja ustrezne metode čiščenja. Na različnih področjih so izvedli okoli 150 testov, pri čemer so preizkusili več kot 40 čistilnih sistemov, ki so jih izdelali sami glede na podatke o materialni sestavi poslikave.

Pred začetkom, ko so bili prepričani, da gre za Herrleinovo poslikavo, so ocenili da bo po čiščenju ohranjenih 60 odstotkov originalne poslikave, pozneje so ugotovili, da je Kremser-Schmidtove originalne poslikave ohranjene še več in da je v zelo dobrem stanju.

Leta 2018, pred odkritjem Kremser-Schmidtovega podpisa, je bila sprejeta odločitev, da se ohrani vse Herrleinove preslikave skupaj s Sternenovimi. Po odkritju pa je bila sprejeta odločitev, da se ohrani celotno Kremser-Schmidtovo originalno poslikavo ter Herrleinove preslikave v delih, kjer se je ta približal Kremser-Schmidtu.

Trenutno na nekaterih mestih še vedno poteka čiščenje poslikave, odstranjevanje in tanjšanje grobih kitanj ter novo kitanje in lokalno utrjevanje. Sledijo še pogovori o retuši, ki pa so po besedah Martine Lesar Kikelj že novo poglavje.

Na današnjem simpoziju umetnostnozgodovinskemu sledita še naravoslovna sklopa, simpozij pa bo sklenil sklop izzivi konservatorsko-restavratorskega posega.