Astrofizičarka: Raziskovanje črnih lukenj pomembno tudi za vsakdanje življenje

Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko prejmejo Britanec Roger Penrose, Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez za njihova odkritja o črni luknji. To je po besedah Gombočeve del vesolja, v katerem je gravitacijska sila tako močna, da iz njega ne more pobegniti nič, niti svetloba, čeprav se giblje z največjo možno hitrostjo, to je 300.000 kilometrov na sekundo.

Proučevanje črnih lukenj podobno kot druge raziskave v bazični znanosti potešijo človeško radovednost in nam obogatijo življenje kot na primer umetnost, je povedala astrofizičarka.

"Po drugi strani pa nikoli ne vemo, kje in kdaj bo nekaj uporabnega prišlo tudi iz teh bazičnih raziskav. Pri proučevanju črnih lukenj oziroma splošni teoriji relativnosti in opisu gravitacijskega polja okrog črnih lukenj veljajo čisto enake enačbe kot za opis poti satelitov v okolici Zemlje," je dejala.

Sprva se je mogoče za satelite zdelo, da njihovega gibanja ni treba opisati tako natančno, kot narekuje splošna teorija relativnosti, ampak da ga je mogoče opisovati kar z Newtonovo mehaniko. "Ampak odkar imamo večje potrebe po natančnosti, na primer za navigacijske satelite, pa moramo upoštevati splošno teorijo relativnosti, sicer bi navigacijski sistemi vsak dan zgrešili za približno 12 kilometrov," je poudarila.

To je po njenih besedah lep primer, ko so raziskave, ki so bile pred sto leti, ko je Einstein objavil splošno teorijo relativnosti, in nato še vrsto desetletij obravnavane kot akademske oziroma teoretične, zdaj pa vidimo, da je tisto znanje koristno tudi pri vsakdanjem življenju.

Črne luknje so ob tem zelo pomembne tudi za astrofiziko in širše za fiziko, je še povedala astrofizičarka. Pojasnila je, da je bil Nobelov nagrajenec Penrose vodilni med tistimi, ki so teoretično preučevali črne luknje v 60. letih prejšnjega stoletja, ko se je začela t. i. zlata doba preučevanja teh objektov.

Potem je sledila vrsta opazovalnih odkritij, med katerimi po mnenju astrofizičarke zagotovo izstopajo ugotovitve znanstvenikov pod vodstvom Genzela in Ghezove. Ti so s pomočjo opazovanja gibanja zvezd v neposredni bližini središča naše galaksije ugotovili, da se v središču nahaja nek temen neviden objekt, ki ima za približno štiri milijone mas Sonca.

Gombočeva se s proučevanjem teh objektov ukvarja že vse od diplomskega dela, v kateri je proučevala pojav, kako je videti zvezda, če pade v črno luknjo. To je obravnavala tudi v doktorskem delu, kasneje pa se je začela ukvarjati z izbruhi sevanja gama. To so posebni, kratki in zelo siloviti pojavi v vesolju oziroma eksplozije, ko nastanejo nevtronske zvezde, lahko pa tudi črne luknje.

Zdaj pa se spet vedno bolj ukvarja s t.i. plimskim raztrganjem zvezd. Do tega pride, če zvezda pride v bližino črne luknje in jo ta raztrga s plimsko silo, je pojasnila.

"Raziskovalcem, ki se ukvarjamo s črnimi luknjami Nobelova nagrada gotovo pomeni neko spodbudo za nadaljnje delo in pa priznanje, da je celotno področje raziskav pomembno," je še dejala profesorica astronomije na Univerzi v Novi Gorici. Nagrada je po njenem mnenju zaslužena, je pa Gombočeva ni pričakovala, saj so jo že lani prejeli astrofiziki.