Nobelova nagrada za kemijo letos znanstvenicama, ki sta odkrili genske škarje

Kot je pojasnil Nobelov odbor, lahko znanstveniki s tehnologijo genskega inženiringa crispr-cas9 spreminjajo DNK živali, rastlin in mikroorganizmov z izredno veliko natančnostjo. Ta tehnologija je revolucionarno vplivala na znanosti o življenju, prispevala k novim terapijam za zdravljenje raka in bi lahko uresničila sanje o zdravljenju dednih bolezni, so pojasnili.

Emmanuelle Charpentier in Jennifer A. Doudna sta razvili orodje, s katerim lahko na novo napišemo kodo življenja, so v obrazložitvi pojasnili pri Nobelovem odboru.

Možnost, da lahko razrežemo DNK na točno določenem mestu, je po navedbah odbora povzročila revolucijo v znanostih o življenju. Zdaj lahko urejamo genome, kot želimo, kar je bilo prej nepredstavljivo. "Genske škarje so bile odkrite pred le osmimi leti, a so že zelo koristile človeštvu. Samo predstavljamo si lahko, kako bi lahko to kemično orodje uporabili v prihodnosti," so dodali.

Emmanuelle Charpentier je odkrila molekulo tracrRNA, ki jo nekatere molekule uporabljajo za svojo zaščito, tako da izločijo virusni DNK. Nato se je leta 2011 povezala z Jennifer Doudna, s katero sta ta proces poustvarili v epruveti. Kasneje sta tehnologijo poenostavili, da je bila preprostejša za uporabo in so jo lahko uporabili na drugem genskem materialu.

Emmanuelle Charpentier se je rodila leta 1968 v francoskem mestu Juvisy-sur-Orge, študirala je na Institutu Pasteur, trenutno pa dela v Berlinu, kjer vodi oddelek za znanosti o patogenih organizmih na Inštitutu Maxa Plancka. Jennifer Doudna se je rodila leta 1964 v Washingtonu in se po študiju na univerzi Harvard zaposlila na kalifornijski univerzi v Berkeleyju, kjer deluje tudi sedaj.

Charpentierjeva in Doudna sta šesta in sedma ženska, ki prejmeta ugledno nagrado za kemijo. Prva je bila Marie Curie leta 1911 za odkritje elementov radij in polonij. Je pa tokrat prvič, da sta Nobelovo nagrado za kemijo prejeli dve znanstvenici hkrati.

Charpentierjeva, ki je za tehnologijo genskih škarij že večkrat veljala za eno od favoritk za Nobelovo nagrado, je v odzivu izrazila upanje, da bo prva nagrada dvema znanstvenicama hkrati močno sporočilo deklicam, ki bi rade postale znanstvenice. Priznala je tudi, da je bil telefonski klic kraljeve akademije, s katerim so jo obvestili o nagradi, zanjo presenečenje, čeprav je vedela, da se to lahko zgodi.

Letošnji nagrajenki si bosta razdelili denarno nagrado v vrednosti deset milijonov švedskih kron oz. 950.000 evrov. Zaradi omejitev v zvezi z novim koronavirusom nagrade ne bosta prejeli na tradicionalni prireditvi 10. decembra v Stockholmu, ampak kar v svojih državah.

Da sta Nobelovo nagrado za kemijo dobili znanstvenici, ki sta razvili genske škarje, strokovnjakov ni presenetilo. "Ta nagrada se je pričakovala že vrsto let, a najbrž zaradi patentiranja tehnologije CRISPR ni bila podeljena že prej," je za STA dejal Jerala, ki se tudi sam ukvarja z izboljšavo metode CRISPR.

Znanstvenik je priznal, da je tehnologijo CRISPR tako kot večino tehnologij mogoče uporabiti dobro ali slabo. Kot primer nedopustne uporabe pa je izpostavil primer, ko je kitajski znanstvenik He Jiankui pred dvema letoma s to tehnologijo gensko spremenil dva človeška zarodka, da se ne moreta okužiti z virusom hiv. Mednarodne konvencije namreč prepovedujejo spreminjanje celic, ki se dedujejo v naslednjo generacijo, je razložil Jerala.

Po njegovih besedah je bilo v omenjenem primeru splošno soglasje, da je to prezgodaj, da ni bilo narejeno, kot je treba. "Po drugi strani pa se bo treba odločiti, ali bo to postalo dopustno oz. pod kakšnimi pogoji. Veliko ljudi ima namreč hude dedne bolezni, ki se prenašajo v naslednjo generacijo, in če bi lahko te mutacije spremenili, bi lahko odpravili določene bolezni," je dejal Jerala. Zdravljenje dednih bolezni z genskimi škarjami bo po njegovi oceni zagotovo možno v desetih letih, zelo verjetno pa v petih. Za zdravljenje drugih bolezni pa, kot je še povedal, trenutno poteka 41 kliničnih študij, kjer uporabljajo CRISPR.

Lani so nagrado za kemijo prejeli Američan John B. Goodenough, Britanec M. Stanley Whittingham in Japonec Akira Jošino za razvoj litij-ionske baterije.

Razglasitve letošnjih Nobelovih nagrad, ki so se začele v ponedeljek z nagrado za medicino, se bodo nadaljevale v četrtek z nagrado za literaturo. Do prihodnjega ponedeljka bosta sledili še nagradi za mir in ekonomijo.