Ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen sta v družbi premalo poznani

Po besedah specialistke interne medicine Nataše Smrekar sodi Crohnova bolezen v podskupino kronične vnetne črevesne bolezni, za katero je značilno kronično vnetje prebavil. Zajame lahko katerikoli del prebavne cevi, od ust do zadnjika. Zelo pogost simptom Crohnove bolezni je bolečina v trebuhu, medtem ko driska ni nujno prisotna. Bolezen se lahko sicer začne tudi z drugimi zapleti, kot so bolečina v sklepih in težave s kožo ali očmi. Gre za bolezen mladih odraslih, ki se ponavadi začne okoli 20. leta starosti.

Točni razlogi za nastanek Crohnove bolezni trenutno še niso znani. Kot pravi Smrekarjeva, menijo, da gre pri tem za dejavnike iz okolja, ki povzročijo določene spremembe v črevesju. Določen vpliv na pojav bolezni naj bi imela tudi genetika.

Med podvrste kronične vnetne bolezni sodi tudi ulcerozni kolitis. Za razliko od Crohnove bolezni bolečine v trebuhu skoraj vedno spremlja tudi driska, pogosto krvava, opozarja specialistka interne medicine Renata Šibli. Zaradi tega je diagnosticiranje ulceroznega kolitisa lažje in hitrejše kot pri Crohnovi bolezni. Bolezen praviloma prizadene samo debelo črevo in tako kot Crohnova pogosto prizadene mlade. Poteka lahko poteka v zelo hudi ali pa zelo blagi obliki, bolniki pa velikokrat potrebujejo zelo agresivno zdravljenje, je pojasnila Šiblijeva. Kot je še opozorila, sta si bolezni na začetku diagnoze sicer lahko zelo podobni.

Specialist družinske medicine Dušan Baraga pravi, da z vidika družinskih zdravnikov pri diagnosticiranju kronične vnetne črevesne bolezni precej pomaga, če zdravnik pozna bolnika in njegovo družino. Pomembno je tudi, da zna zdravnik bolnika poslušati in mu verjeti. Družinski zdravniki po mnenju Barage igrajo pomembno vlogo tudi po tistem, ko je diagnoza enkrat postavljena, saj se bolniki nanje pogosto obračajo z različnimi vprašanji glede zdravljenja in zdravil.

V Društvu za kronično vnetno črevesno bolezen so skupaj z družinskimi zdravniki pred leti opravili raziskavo, s katero so ugotovili, da je bilo takrat v Sloveniji okoli 7000 bolnikov. Po njihovih ocenah naj bi na leto na novo zbolelo med 250 do 300 ljudi. Približno 20 odstotkov bolnikov naj bi imelo težji potek bolezni, je navedel Baraga.

Da se lahko bolnika pri tej bolezni dobro obravnava, je potrebno tudi dobro izobraževanje, na tem področju pa je precej aktivno Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen. Kot je opozorila predsednica društva Mateja Saje, je kronična vnetna črevesna bolezen še vedno premalo poznana v javnosti. Bolniki tako nemalokrat naletijo tudi na nerazumevanje okolice. V ta namen poleg strokovne javnosti pripravljajo izobraževanja za delodajalce in delovne organizacije, kjer v sklopu posebnih akcij opozarjajo na to, kako lahko delodajalci pomagajo bolnikom s to boleznijo.

Diplomirana medicinska sestra Tadeja Polanc je izpostavila tudi pomembno vlogo medicinskih sester pri tovrstnem izobraževanju. Medicinske sestre lahko bistveno prispevajo k temu, da je bolnik bolj pripravljen sodelovati, obenem pa ga lahko pomagajo usmerjati na pravilne klinične poti.

Pri zdravljenju kronične vnetne črevesne bolezni so se kot posebej učinkovita izkazala biološka zdravila, a kot je izpostavila Smrekarjeva, niso za vsakogar. Vedno je treba preveriti, kakšne dodatne bolezni še lahko ima bolnik, saj imajo tako kot vsako drugo zdravilo lahko kakšne dodatne učinke.