Medicina in zdravje

Kronična bolečina pomembno vpliva na življenje bolnikov in njihovih svojcev

Ljubljana, 8. oktobra - Kronična bolečina je veliko breme za posameznika in njegovo družino, pa tudi za družbo, so opozorili sogovorniki na novinarski konferenci o življenju s kronično bolečino Slovenskega združenja za zdravljenja bolečine. Pozivajo k spremembam zdravstvene obravnave bolnikov s kronično boleznijo, ki naj bo hitrejša, učinkovitejša in multidisciplinarna.

Ljubljana, Domus Medica.
Novinarska konferenca o življenju s kronično bolečino, ki jo je organiziralo Slovensko združenje za zdravljenje bolečine.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Domus Medica.
Novinarska konferenca o življenju s kronično bolečino, ki jo je organiziralo Slovensko združenje za zdravljenje bolečine.
Predsednica Slovenskega združenja za lajšanje bolečine (SZZB) in anesteziologinja Barbara Kosmina Štefančič iz Splošne bolnišnice Izola.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Domus Medica.
Novinarska konferenca o življenju s kronično bolečino, ki jo je organiziralo Slovensko združenje za zdravljenje bolečine.
Predsednik Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine Gorazd Požlep, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v UKC Ljubljana Metoda Dodič-Fikfak in predsednica Slovenskega združenja za lajšanje bolečine (SZZB) in anesteziologinja Barbara Kosmina Štefančič iz Splošne bolnišnice Izola.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Domus Medica.
Novinarska konferenca o življenju s kronično bolečino, ki jo je organiziralo Slovensko združenje za zdravljenje bolečine.
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v UKC Ljubljana Metoda Dodič-Fikfak, predsednik Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine Gorazd Požlep in predsednica Slovenskega združenja za lajšanje bolečine (SZZB) in anesteziologinja Barbara Kosmina Štefančič iz Splošne bolnišnice Izola.
Foto: Bor Slana/STA



Akutna bolečina je predvidljiv fiziološki odgovor organizma na poškodbo tkiva, običajno traja kratek čas in praviloma izzveni, ko je poškodba pozdravljena. Kronična bolečina pa vztraja tudi po zaceljeni poškodbi ali pa vzroka bolečine ni mogoče odstraniti, traja več kot tri do šest mesecev in se lahko nadaljuje neomejeno dolgo. "Kronična bolečina ni več samo simptom bolezni, ampak postane bolezen sama po sebi," je pojasnila anesteziologinja Barbara Kosmina Štefančič.

Kronična bolečina kot biopsihosocialna bolezen po njenih besedah pomembno vpliva na kakovost življenja tako bolnikov kot njihovih svojcev. V oceno bolečine je zato treba zajeti tudi bolnikovo doživljanje bolečine in vpliv na socialno okolje, iz katerega prihaja bolnik.

Raziskave kažejo, da je za preprečevanje prehoda iz akutne v kronično bolečino pomembno učinkovito lajšanje oz. preprečevanja nastanka bolečine. Kronično bolečino sicer zdravijo z zdravili, fizioterapijo, akupunkturo. To so po besedah Kosmina Štefančičeve metode, ki delujejo predvsem na biološki del bolečine, želijo pa si, da bi bolnikom v Sloveniji lahko omogočili interdisciplinarno obravnavo z več psihološke in socialne podpore.

Predsednik Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine Gorazd Požlep je predstavil rezultate raziskave o razširjenosti konične bolečine v Sloveniji, ki so jo izvedli lani. Najpogostejša je bolečina v ledvenem delu hrbtenice in bolečina v sklepih, opažajo pa tudi porast glavobolov. Specialisti, pri katerih so bolniki največkrat iskali pomoč, so ortopedi, nevrologi, fiziatri in revmatologi.

Preverjali so tudi vpliv bolečine na življenje anketirancev. O težavah s spanjem je poročalo 40 odstotkov vprašanih, da bolečina vpliva na njihovo delo v službi, pa je potrdilo 39 odstotkov vprašanih. Kronična bolečina namreč ne prizadene samo starejših, ampak pogosto tudi delovno aktivno populacijo.

Zaradi kronične bolečine je bilo na bolniškem dopustu manj kot tri mesece 31 odstotkov vprašanih, 11 odstotkov pa več kot tri mesece. Zaradi kronične bolečine je delovno mesto zamenjalo 12 odstotkov vprašanih, sedem odstotkov pa se jih je invalidsko upokojilo.

Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Metoda Dodič-Fikfak ob tem ocenjuje, da je ozaveščenost med zdravstvenimi delavci o obstoju kronične bolečine premajhno. Bolniki ji poročajo tudi o tem, da zdravniki podcenjujejo njihovo bolečino in jim ne verjamejo.

Opozorila je tudi na zastarelo delovno zakonodajo, ki ne omogoča, da bi delavcem s kronično bolečino med delovnim časom omogočili možnost počitka. Kot poudarja, delavcev ne smemo izključiti iz delovnega procesa, saj dolgotrajna odsotnost z dela vpliva na njihov psihološki status, družinsko življenje, nenazadnje tudi na dohodke.