S čezmejnim sodelovanjem v razvoj vodikovih tehnologij

Transportni in industrijski sektor v obeh državah, pa tudi na globalni ravni, je še vedno popolnoma odvisen od fosilnih goriv, pri čemer je več kot petina vrednosti ogljikovega dioksida v zraku prav posledica izpustov transporta, poudarjajo izvajalci projekta. Med temi je tudi Štajerska gospodarska zbornica, ki je ta teden v Mariboru pripravila sestanek projektnih partnerjev.

Zasebna podjetja po vsem svetu so z novimi investicijami že nakazala odločno podporo razvoju vodikove tehnologije v prihodnosti, saj bo poleg razvoja litijevih baterij ta tehnologija nujna za doseganje ciljev Evropske unije pri energetskem prehodu v prometu in razogljičenju industrije.

Zaradi rastočega trga se morajo vzporedno razvijati tudi strokovna znanja raziskovalnih centrov ter malih in srednje velikih podjetij, ki trenutno še niso dobro povezani in zato tudi slabijo rezultate skupnih prizadevanj. Kemijski inštitut se je kot koordinator projekta pod vodstvom Blaža Likozarja zato povezal s slovenskimi in avstrijskimi ključnimi akterji, ki želijo doseči aktiven pristop k reševanju izzivov.

V Sloveniji sta se projektu priključila še ministrstvo za izobraževanje in Štajerska gospodarska zbornica, z avstrijske strani pa graška tehnična univerza, zagonsko podjetje Silent Quo, razvojna agencija Forschung Burgenland iz Gradiščanskega ter Univerza na Koroškem. Partnerji želijo združiti regionalne prednosti in tehnološka znanja za vzpostavitev centra vodikove tehnologije na čezmejnem območju.

Glavni cilj projekta je okrepiti regionalno sodelovanje na tem področju s sodelovanjem podjetij, razvojno-raziskovalnih centrov in visokošolskim izobraževanjem. V sklopu aktivnosti želijo med drugim izboljšati dostopnost in povečati uporabo raziskovalne infrastrukture vodikovih tehnologij z vzpostavitvijo enotne vstopne točke za podjetja, raziskovalce in študente. V ta namen bo Štajerska gospodarska zbornica vodila pripravo jasne strategije delovanja in akcijskega načrta do leta 2025.

Hkrati bodo znotraj projekta krepili kompetence podjetij, razvojnih centrov in visokošolskih izobraževalnih središč in vzpostavili tri demonstracijske modele za praktični prikaz razvitih prototipov in izobraževalnega modula.

"Projekt nadaljuje prizadevanja projektnih partnerjev, da s svojimi prebojnimi dejavnostmi prispevajo k naslavljanju največjega izziva našega časa, da do leta 2050 postanemo prva popolnoma ogljično nevtralna celina na svetu, kot je zapisano v skupnem evropskem zelenem dogovoru," je dejal vodja projekta Likozar.

Partnerji so izvajanje aktivnosti zaradi spomladanske epidemije morali nekoliko prilagoditi, zdaj pa nameravajo pripraviti različne javne dogodke, ki bodo po potrebi prilagojeni v spletne različice. Ob tem načrtujejo udeležbo na evropski konferenci vodikovih tehnologij v Bruslju konec novembra ter sodelovanje na drugih strokovnih srečanjih in sejmih.

Napovedujejo organizacijo dveh kongresov v Sloveniji in Avstriji, politični forum, potujočo razstavo o razvoju in pomenu vodikovih tehnologij, za študente, raziskovalce in podjetnike pa bodo pripravili demonstracijske ture.