Covid-19 kriza tudi priložnost za hitrejše uvajanje inovacij v zdravstvu

V času prvega epidemičnega vala so bili zaradi ustavitve nenujnih zdravstvenih programov in slabše dostopnosti do zdravstva prisiljeni uvajati digitalne storitve tako na primarni kot bolnišnični ravni zdravstvenega sistema, je povedal generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj. Tako so omogočili posvete in določeno zdravljenje na daljavo tudi z uporabo novih tehnologij.

"To se je uveljavilo na silo, a smo potem ugotovili, da bi lahko hitre rešitve prevedli v stalen način dela," je pojasnil. Dodal je, da nameravajo te projekte v zdravstveni sistem kot stalnico začeti uvajati decembra.

Kriza pa bo morda dala tudi priložnost za uvajanje umetne inteligence v zdravstvu pri obdelavi različnih podatkov.

Po besedah raziskovalca v laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan Marka Grobelnika sodelujejo v projektu ustvarjanja digitalnega dvojčka za državo. Njegov cilj je povezati najrazličnejše podatke v zdravstvu, da bi lahko v realnem času prišli do rešitev za ključna vprašanja in bi se "izognili emotivnemu odločanju, kaj je prava reakcija v tistem trenutku".

Pri tem sodelujejo z ministrstvom za javno upravo in trenutno pridobivajo pravne podlage za dostop do že zbranih podatkov v zdravstvu - Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ZZZS, izvajalcev zdravstvene dejavnosti -, ki pa niso povezani in so pogosto objavljeni z enomesečnim zamikom. Če bi podatke povezali v sistem soodvisnih dogodkov, več ne bi bilo treba ugibati, kaj bi določen ukrep pomenil za zdravstvo, ampak bi s simulacijo v digitalnem dvojčku videli, kaj se bo v resnici takšnim ukrepom zgodilo.

V času trenutne epidemične krize se na področju inovacij ogromna sredstva vlagajo predvsem v iskanje cepiva proti novem koronavirusu. Kot je izpostavila Doroteja Novak Gosarič z ministrstva za zdravje, je covid-19 združil znanost v javni in zasebni sferi tako, da so proizvajalci zdravil združili moči z raziskovalci na univerzah.

Pozdravila je tudi skupno naročanje cepiv proti koronavirusu na ravni EU in upa, da bo to nova praksa pri vstopu drugih inovativnih zdravil v zdravstvu, katerih proizvajalci mnogokrat ne kažejo zanimanja za vstop v slovenski trg zaradi njegove majhnosti.

Ob vprašanju uvajanja inovacij - tudi cepiv - v času trenutne krize pa je Sušelj poudaril, da hitrejša dinamika vpeljevanja prinaša določena tveganja. "Dinamika ne sme biti razlog, da se preskoči temeljita in čvrsta ocena učinkovitosti in varnosti," je poudaril.

Državni svetnik za področje zdravstva in predsednik komisije državnega sveta za socialno skrbstvo, delo, zdravje in invalide Peter Požun pa je opozoril, da je Evropska komisija namenila kar precejšnja sredstva za spopad s covid-19 krizo, a se je pri nas izkazalo, da nimamo niti projektov investicij, čeprav želimo graditi dve infekcijskih kliniki v Ljubljani in Mariboru.

"Če smo se v tej krizi naučili to, da moramo biti ves čas pripravljeni, smo se naučili veliko," je dejal. Po njegovi oceni je sedaj ključno vprašanje, kako v drugem epidemičnem valu ohraniti dostopnost zdravstva za bolnike, ki nimajo covida-19.

Vodja oddelka za zdravje pri OECD Francesca Colombo pa je izpostavila, da kljub enormnim vlaganjem v razvoj cepiv in zdravila za covid-19, države ne smejo pozabiti tudi na druge raziskave v zdravstvu.

Ob tem meni, da je epidemija, ki je bila velik šok za zdravstvene sisteme, pokazala, da potrebujemo bolj odporne sisteme, zdravstvo pa mora iz krize iziti bolj močno. Ukrepi za covid-19 se morajo po njenem prepričanju nanašati tudi na socialne dejavnike, ki vplivajo na zdravstveno stanje ljudi.