Na konferenci ob svetovnem dnevu bioetike tudi o pomenu javne razprave v času epidemije covida-19

Živimo v izrednih razmerah, v katerih se marsikaj dogaja drugače kot sicer, je izpostavil filozof Igor Pribac. "Omejitve, ki so izrečene z namenom varstva in zaščite pred okužbo, so predmet čedalje bolj žgočih razprav in diametralno nasprotnih mnenj," je dejal. Meni, da to poteka predvsem po družbenih omrežjih oz. zunaj institucionalnih okvirjev, ki jih je družba razvila, da znotraj same sebe dovoli družbeno debato in ki so značilnost visoko razvitih demokratičnih družb.

Kot je dejal, sicer obstaja nekaj objektivnih razlogov za ožanje prostora za javne razprave, a hkrati opozarja, da je v Sloveniji razprave o odzivih na epidemijo covida-19 in samih ukrepih zelo malo ali skorajda nič. "Pogosto smo bolj kot razprave deležni informiranja od zgoraj navzdol. Nove zahteve, ki posežejo v svobodo vsakega posameznika, ne dobijo jasne utemeljitve, in če jo, je ta zlasti medicinska," je ocenil.

Po njegovem mnenju bi medicinsko morala spremljati še etična utemeljitev ukrepov. "Včasih se zdi, da je o etični upravičenosti ukrepov neželeno razpravljati. Vsak dvom je že označen kot nasprotovanjem ukrepom," je dejal. Kot pravi, lahko o ukrepih dvomimo, o njih razpravljamo, zato da bi prišli do dobrega odgovora, zakaj se jim moramo podrediti.

Med razlogi, zakaj pri nas ni javne razprave o ukrepih, Pribac vidi tudi to, da Slovenija ne premore tradicije strokovne razprave o etiki javnega zdravja.

Ogroženost, ki jo povzroča epidemija, je težava medicine javnega zdravja, ki je v marsičem močno drugačna od tradicionalnega področja klinične medicine, pri kateri je v ospredju razmerje med zdravnikom posameznikom in bolnikom posameznikom ter pravili, ki uravnavajo njun odnos, je opisal Pribac. Usmerjenost na široke množice pa zdravnika postavlja v povsem drugo vlogo, kot jo ima v tradicionalni medicini.

Podobno je izpostavil tudi zdravnik in nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber. Po njegovi oceni "patetičen vzklik o trajni in neovrgljivi odgovornosti zdravnika" izgubi težo, ko gre za množični problem. Kot pravi, je nujno oblikovanje smernic in navodil, ki morajo biti strokovno in etično utemeljena, znotraj kateri se zdravniki nato odločajo.

Specialist javnega zdravja in raziskovalec Dušan Nolimal z Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je dotaknil razmerja med politiko in stroko. Kot ugotavlja, se pogosto dogaja, da politika ne zna pojasniti sprejetih preventivnih ukrepov, pri sporočanju pa je preveč nedoslednosti. To po njegovi oceni nakazuje prevlado politike nad stroko, saj so merila politična in se zato prehitro in strokovno neutemeljeno spreminjajo.

"Morda pa nam manjka kombinacija empatije, poguma, nadzora in posluha za ljudi, kar so ključne voditeljske lastnosti v kriznih časih. Verjetno tudi zato trenutno ni zaznati učinka v upadu okužb," je izpostavil Nolimal.

"Vpliv virusa in ukrepov na vsakdanje življenje je ogromen, zato je naravno, da javnost skuša pomen teh dogodkov razumeti tudi z lastne perspektive," je še ocenil. Kot pravi, so nekateri strokovnjaki mnenja, da morata vlada in stroka govoriti v en glas, ker da oporekanje spodkopava učinkovitost preventivnih ukrepov, a po drugi strani lahko nesoglasja in razprave koristijo.

Po njegovih besedah je v negotovih razmerah, ko je polno dilem, dragoceno slišati vrsto stališč, tudi tistih, ki se morda zdijo naivna in vrednotno premalo nevtralna. Ob tem je, kot poudarja, ključno, da so stališča podprta z dokazi in da se spoštuje svoboda govora. Kot koristno ocenjuje, da se o spornih vprašanjih odkrito razpravlja ter da se pogledi predstavijo in potrjujejo ali izpodbijajo z dokazi in logiko. "Ne bi se smeli bati nestrinjanja in polemik, če se udeleženci med seboj odkrito in spoštljivo pogovarjajo," je pozval Nolimal.

Politika ob tem nikoli ne sme iti tako daleč, da bi zabrisala mejo med lažnimi novicami in drugačnimi mnenji. "Bilo pa bi dobro, če bi nekateri vplivni strokovnjaki in politiki priznali, da so tudi sami v negotovosti in javnosti sproti razlagali svoje dileme in stiske. Brez tega pri ljudeh ni mogoče zbuditi empatije, ta pa je pogoj za preventivno sodelovanje," je še poudaril.

Spletno konferenco organizirajo Bioetos, Društvo za vitalno podaljševanje življenja Slovenije in Slovensko filozofsko društvo.