Okoljski ministri EU sprejeli strategijo o biotski raznovrstnosti

Luxembourg, 24. oktobra - Okoljski ministri držav članic Evropske unije so v petek sprejeli strategijo o biotski raznovrstnosti. Nemška ministrica Svenja Schulze je ob tem poudarila, da je pandemija covida-19 pokazala temeljni pomen biotske raznovrstnosti za naše zdravje ter gospodarsko in socialno stabilnost.

Luksemburg.
Zasedanje ministrov EU za okolje, ki so razpravljali o predlogu za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Evropska komisija je predlagala zmanjšanje za 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990, medtem ko Evropski parlament zahteva 60-odstotno zmanjšanje.
Foto: Thierry Monasse/STA



Ministri so v sprejetih sklepih podprli cilj Evropske komisije za vzpostavitev mreže zaščitenih območji, v okviru katere bi zaščitili najmanj 30 odstotkov kopnega in najmanj 30 odstotkov morskih površin v EU.

"Ta cilj bodo lahko države članice dosegle samo skupaj, pri čemer bodo morale sodelovati vse, upoštevati pa je treba tudi pogoje v posameznih državah," so zapisali na Svetu EU. Ta mreža bi morala temeljiti na Naturi 2000, članice pa bi določile še dodatna območja, so dodali.

Komisijo so pozvali, da cilje na področju biotske raznovrstnosti vključi v prihodnje zakonodajne predloge. Te cilje pa je treba vključiti tudi na druga področja, kot so kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo.

"Pandemija covida-19 je znova pokazala temeljni pomen ekosistemov in biotske raznolikosti za naše zdravje ter gospodarsko in socialno stabilnost," je ob tem povedala nemška okoljska ministrica Svenja Schulze.

"Biotska raznolikost je naše življenjsko zavarovanje: zagotavlja nam čist zrak in vodo, hrano, gradbeni material in oblačila. Ustvarja delovna mesta. Uničevanje narave prinaša tudi tveganje izbruhov bolezni in pandemij," je povedala nemška ministrica, katere država trenutno predseduje Svetu EU.

Evropska agencija za okolje (EEA) je sicer v ponedeljek sporočila, da je imelo v EU leta 2018 dober status 15 odstotkov vseh naravnih habitatov. 81 odstotkov pa je bilo ocenjenih kot zmerno slabih ali slabih. Poročilo za obdobje 2013-2018 kaže poslabšanje v primerjavi s predhodnim šestletnim obdobjem, ko je bilo v neugodnem stanju 77 odstotkov habitatov.

Okoljske nevladne organizacije so sprejetje strategije pozdravile, a poudarile, da jo je zdaj treba uresničiti. V Svetovnem skladu za naravo (WWF) so opozorili, da so bili že v preteklosti postavljeni ambiciozni cilji. "Vendar je izvedba tista, ki je pogosto žalostno propadla," so dodali po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Ob tem so bili v WWF kritični do ministrov, ker "niso naredili pravega napredka pri evropskem podnebnem zakonu in so ignorirali nedavno podporo Evropskega parlamenta znižanju izpustov toplogrednih plinov za 60 odstotkov do leta 2030".

Iz Sveta EU so sporočili, da so se ministri uskladili o večini predloga evropskega podnebnega zakona. Niso pa določili cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. Trenutni dogovor predvideva 40-odstotno znižanje, pri čemer Evropska komisija zahteva 55-odstotno, parlament pa 60-odstotno glede na leto 1990.

"Na uri izrednih okoljski razmer je pet do polnoči, vlade pa še vedno stojijo na mestu," so bili kritični v nevladni organizaciji Greenpeace.