Študija: 15 odstotkov smrti zaradi covida-19 bi lahko bilo povezanih z onesnaženim zrakom
Berlin, 27. oktobra - Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku bi lahko bila povezana s 15 odstotki smrti zaradi covida-19, so ugotovili avtorji danes objavljene študije o tveganju, ki ga za zdravje predstavljajo izpusti toplogrednih plinov. V Evropi ta delež znaša 19 odstotkov, v Sloveniji 22.
Znanstveniki iz Nemčije in Cipra so epidemiološke podatke iz ameriških in kitajskih študij o onesnaženosti zraka, covidu-19 in sarsu primerjali s satelitskimi podatki o izpostavljenosti onesnaženosti zraka z delci PM 2,5 in podatki mrež na tleh, ki spremljajo onesnaženost. Pri tem niso vzpostavili vzročno-posledične povezave med onesnaženostjo in umrljivostjo za covidom-19.
Ugotovili so, da bi bilo lahko 15 odstotkov vseh smrti zaradi covida-19 povezanih z zdravstvenimi posledicami slabe kakovosti zraka. Med regijami je najvišji delež v vzhodni Aziji, kjer znaša 27 odstotkov, sledi Evropa z 19 odstotki. Najnižji je v Oceaniji, kjer znaša tri odstotke, je razvidno s spletne strani znanstvene revije Cardiovascular Research, v kateri je bila študija objavljena.
Med okoli 180 državami, ki so bile vključene v študijo, je na prvem mestu Češka, kjer delež smrti zaradi covida-19, ki bi bile lahko povezane z onesnaženostjo zraka, znaša 29 odstotkov. Sledita Poljska z 28 odstotki in Kitajska s 27. Slovenija je na 15. mestu, delež smrti, ki bi bil lahko povezan z onesnaženim zrakom, je 22 odstotkov.
"Če se dolgotrajna izpostavljenost onesnaženosti zraka in okužba z novim koronavirusom združita, je vpliv na zdravje škodljiv, predvsem glede srca in ožilja," je povedal soavtor študije Thomas Münzel. Dodal je, da so zaradi onesnaženega zraka znani dejavniki tveganja pri koronavirusni bolezni 19, kot so težave s pljuči in srcem, verjetnejši, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ugotovili so, da drobni delci povečajo aktivnost receptorja ACE-2 na površju pljučnih celic. Prek tega receptorja koronavirus okuži ljudi. "Tako imamo dvojni udarec: onesnažen zrak poškoduje pljuča in poveča aktivnost ACE-2, kar vodi do povečanega vnosa virusa," je poudaril Münzel, profesor na univerzitetnem medicinskem centru univerze Johannesa Gutenberga v Mainzu.
Avtorji so poudarili, da to še ne pomeni, da onesnaženje ubija bolnike s covidom-19. Niso pa izključili takšne vzročno-posledične povezave. Izpostavili so pomen zmanjšanja onesnaževanja. Za slabo kakovost zraka namreč ni cepiva, tako kot obstaja za bolezni, so dodali.