Orjaška ledena plošča se približuje odročnemu zavetišču pingvinov

Naravno je, da se ledene plošče lomijo od Antarktike v ocean, a so podnebne spremembe ta proces pospešile in bi v tem primeru lahko imel uničujoče posledice za bogato naravo in živali na otoku Južna Georgija, ki je britansko prekomorsko ozemlje.

Ledena plošča, ki je znana kot A68a, se je odlomila od ledene police Larsen C na Zahodni Antarktiki julija 2017, ki se segreva hitreje kot katerikoli del te najbolj južne celine. Od takrat se ta velikanska ledena plošča, ki je nekajkrat večja od Londona in podobne velikosti kot otok, ki se mu približuje, premika proti severu. Od otoka je sedaj oddaljena samo še nekaj sto kilometrov in bi po sedanji hitrosti do njega lahko prispela v 20 do 30 dneh, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Satelitski posnetki kažejo, da je na direktni poti proti otoku, lahko pa da ob njem ne bo nasedla in se zasidrala ter bo nadaljevala pot proti severu, poroča britanski BBC.

Plošča je dolga 160 kilometrov, v najširšem delu meri 48 kilometrov, debela pa je samo 200 metrov, kar pomeni, da bi lahko nasedla nevarno blizu otoka. Andrew Fleming z britanskega inštituta za polarne raziskave BAS je za AFP ocenil, da za to obstaja 50-odstotna možnost.

Na otoku živi več tisoč kraljevih pingvinov, pa tudi drugih vrst pingvinov. Tu živijo tudi tjulnji in klateški albatrosi.

Če bo ledena plošča nasedla in se tudi zasidrala blizu otoka Južna Georgija, bi lahko pingvinom in tjulnjem zaprla pot do hrane, s tem pa starši ne bi mogli več ustrezno hraniti mladičev, kar bi ogrozilo njihovo preživetje.

Vsekakor pa bi v primeru zasidranja ta več sto milijard ton težka ledena gmota uničila vsa živa bitja, ki živijo na morskem dnu. Ekosistemi se bodo seveda sčasoma obnovili, a obstaja nevarnost, da bi ledena plošča, če bi obtičala, tam ostala deset let, je dejal Geraint Tarling z inštituta BAS po poročanju britanskega BBC.