STAznanost

Okrogla miza: S postavljanjem enakih kriterijev še niso zagotovljene enake možnosti spolov v znanosti

Ljubljana, 6. novembra - Kljub pogostemu mnenju, da je v Sloveniji za enake možnosti moških in žensk v znanosti poskrbljeno, temu ni tako, so opozorile udeleženke okrogle mize na temo uravnoteženosti spolov in ranljivih skupin v akademskem okolju. Vrzel med spoloma je še vedno velika, z vzpenjanjem po hierarhični lestvici pa se še povečuje.

Ljubljana. Enakost spolov. Foto: Daniel Novakovič/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Enakost spolov.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Po mnenju predsednice Komisije za enake možnosti na področju znanosti Andreje Gomboc z Univerze v Novi Gorici je v Sloveniji pogosto mišljenje, da smo za enakost žensk in moških z vpisom v zakon, z dopustom ob rojstvu otroka in z enakimi kriteriji za napredovanje že poskrbeli. Vendar kot opozarja Gombočeva, zgolj s postavljanjem enakih meritokratskih kriterijev še nismo zagotovili enakih možnosti, saj ne "štartamo vsi z enake pozicije in v enaki tekaški opremi, potem tudi cilj v resnici ni isti za vse, temveč je za ženske tipično postavljen dlje".

Čeprav so v zadnjih nekaj desetletjih ženske v izobraževanju in akademskem polju naredile velike premike, ki se kažejo v večjem deležu doktorskih študentk, doktorandk, žensk med pedagoškim in raziskovalnim osebjem, pa na nekaterih smereh in fakultetah še vedno obstajajo velike razlike, je poudarila Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani.

Vse več je po njenih besedah opozarjanj na neobčutljivost za dosežke žensk v posameznih vedah, na sistematično ne-citiranje kolegic v znanstvenih besedilih, neuvrščanje njihovih del v obvezno študijsko literaturo, dodeljuje se jim vse več pedagoških in administrativnih obveznosti, zaradi katerih jim ostaja manj časa za raziskovanje, pisanje tekstov in knjig.

Tudi po mnenju Tamare Pavasović Trošt z ljubljanske ekonomske fakultete je Slovenija na nekaterih točkah napredovala, višje po hierarhiji ko se vzpenjamo, pa je narejenega vse manj, vrzel med moškimi in ženskami pa se povečuje.

Vrzel med moškimi in ženskami se je še povečala med pandemijo koronavirusa, ki je prinesla nove izzive in grožnje za že pridobljene pravice na področju enakosti spolov v znanosti. Objave v revijah, kot so Science, Nature in The Lancet, so pokazale, da se je znanstvena produktivnost povečala, pri čemer se je bistveno povečal delež člankov z moškimi prvimi avtorji. Vrzel je še večja v tistih državah, kjer je več zasebnih univerz in je konkurenčnost večja, je pojasnila Pavasović Troštova.

Antić Gabrova je izpostavila, da je aktivizem na tem področju vsekakor potreben, ne smemo pa pozabiti tudi na teorijo in teoretske koncepte, s katerimi se lahko lažje in bolj učinkovito lotimo teh vprašanj. "Že skozi zgodovino sta šla aktivizem in teoretsko utemeljevanje in zagovarjanje enakosti spolov z roko v roki, kar še posebej velja za ženske študije in feministično teorijo," je dejala.

Romana Jordan z Instituta Jožef Stefan rešitev vidi v osveščanju, tako moških kot tudi žensk, o tem, da v Sloveniji sicer imamo sistem enakosti, nimamo pa enakih možnosti. Če ne bomo naredili naslednjega koraka, bomo začeli počasi zaostajati, je izpostavila. Poskrbeti moramo za to, da bo na vseh odločevalskih nivojih prisotno vsaj kritično število žensk, ki se zavedajo razlik med spoloma in nanje aktivno opozarjajo.

Po mnenju Pavasović Troštove bi bilo potrebno univerzo prevetriti, vključevati več tujcev, gostovanj in različnih pogledov, ne pa vseskozi le ohranjati in reproducirati istih vzorcev. Gombočeva pa je bila mnenja, da bi morali predvsem težiti k znanosti, ki bo temeljila na kvaliteti in ne kvantiteti, ter znanstvenikom zagotavljati ustrezno ravnotežje med delom in zasebnim življenjem.

Udeleženke okrogle mize so izpostavile tudi nujnost novih pristopov k poučevanju, kot so delo v skupini, poučevanje v paru pa tudi mentoriranje. Ob tem je Gombočeva še opozorila, da mentorstvo pogosto pade na ženske, kar lahko povzroči dodatno obremenjenost, zato bi bilo potrebno o tej temi izobraziti vse raziskovalce ter jih vključiti v mentoriranje.

S tem, ko govorimo o tematiki enakosti spolov, pa po mnenju Petre Videmšek s Fakultete za socialno delo v Ljubljani odpiramo tudi vrata ranljivim skupinam. Ni le spol tista dimenzija, ki posameznika spravlja v slabši družbeni položaj, temveč so to tudi njegove lastnosti, kot so oviranost ali okoliščine, kot je ekonomski status, je poudarila Videmškova. Vključevanje ranljivih skupin poskušajo naslavljati tudi v okviru evropskega projekta EUTOPIA, v katerem si prizadevajo za bolj odprto, dostopno in vključujočo univerzo, je še dejala.

Virtualni posvet je pripravila Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu projekta Evropske noči raziskovalcev, poimenovanega Humanistika, to si ti!