Vsebina letošnjega dneva radiologije povezana z epidemijo koronavirusne bolezni
Ljubljana, 7. novembra - Radiologi, radiološki inženirji in vsi drugi poklici, ki so povezani z radiologijo, bodo v nedeljo že osmo leto zapored zaznamovali mednarodni dan radiologije. Letos je po besedah radiologinje Maje Mušič dan še posebej namenjen kolegom, ki v času epidemije neutrudno sodelujejo pri diagnostiki in zdravljenju covidnih bolnikov.
Moto letošnjega mednarodnega dneva je podpora radiologov in radioloških inženirjev bolnikom s covidom-19. "Na ta dan se želimo ustaviti, se ozreti nazaj in se spomniti vseh, ki so pomembno prispevali in še vedno prispevajo v boju s to novo boleznijo, se jim zahvaliti za njihov prispevek in jim izreči priznanje," je v izjavi za STA poudarila Mušičeva, ki dela na Onkološkem inštitutu Ljubljana in je tudi predsednica Združenja radiologov Slovenije.
Po njenih besedah želijo poudariti tudi pomen radiologije v skrbi za varno obravnavo bolnikov in seznaniti širšo javnost z njihovo dejavnostjo. "Radiologi pogosto ostajamo s strani bolnikov manj opaženi, vendar izjemno pomembni tako pri diagnostiki kot pri terapiji," je opozorila. V Sloveniji je trenutno okoli 230 specialistov radiologov in približno 100 specializantov radiologije.
Sodobna radiologija zajema preiskave od klasičnega rentgenskega slikanja, ki se izvaja v digitalni tehnologiji, do ultrazvočnih preiskav, preiskav z računalniško tomografijo in magnetno resonanco. Pomemben del radiologije so tudi intervencijski posegi, s katerimi pod rentgensko kontrolo na manj invaziven način zdravijo stanja, ki bi drugače potrebovala večje operativne posege.
"Med njimi so denimo vstavljanje žilnih opornic za premostitev okvarjene ali zožene žile, zdravljenje tumorskih sprememb z različnimi tehnologijami, odvzem histološkega materiala iz tumorjev ali apliciranje lokalnega zdravljenja na več organskih sistemih," je pojasnila. Slovenska radiologija po njenih besedah kljub pomanjkanju sodobne opreme v nekaterih zavodih sledi aktualnim smernicam na vseh področjih.
Temu pritrjuje velik delež slovenskih radiologov, ki so avtorji številnih člankov v priznanih mednarodnih publikacijah. "Radiologija je zaradi hitrega razvoja v zadnjih letih zelo zanimiva za mlajše kolege. To dejstvo nas še posebej veseli, saj število opravljenih preiskav iz leta v leto narašča, zato nas trenutno pesti primanjkljaj zdravnikov," je dodala.
Mušičeva je napovedala, da bodo ob letošnjem mednarodnem dnevu v ponedeljek pripravili virtualni simpozij z naslovom Covid-19 in radiologija, za katerega imajo že več kot 350 prijav. Sicer je pobuda za dan radiologije prišla iz vrst mednarodnih združenj radiologov, ki so se jim pridružila tudi združenja radioloških inženirjev in medicinskih fizikov.
Začetki slovenske radiologije segajo v leto 1900, ko so v tedanji Splošni bolnišnici v Ljubljani namestili prvi rentgenski aparat. Z njim so sprva slikali le kosti, kasneje pa tudi prsne organe in prebavila. Po prvi svetovni vojni je bilo že več slovenskih bolnišnic opremljenih z rentgenskimi aparati.
Leta 1923 so pod vodstvom Alojzija Kunsta v Ljubljani ustanovili Rentgenološki inštitut za Slovenijo in Istro. Leta 1929 so v Zdravniškem vestniku objavili prvi članek o radiologiji, po letu 1930 pa je Josip Hebein uvedel več novih preiskovalnih metod. Pomemben mejnik v razvoju slovenske radiologije je bila tudi vpeljava intervencijskih metod pod vodstvom Iva Obreza, ki sega v leto 1971.
Določitev datuma mednarodnega dneva radiologije je povezana z 8. novembrom 1895, ko je Wilhelm Conrad Röntgen odkril obstoj do tedaj še neznanih žarkov, ki jih je poimenoval x-žarki. Letos je torej 125. obletnica tega odkritja, ki je pomembno vplivalo na razvoj radiologije kot nove medicinske vede.