Senzorji v klopeh pomagajo meriti življenjsko dobo lesa
Ljubljana, 9. novembra - Oddelek za lesarstvo ljubljanske Biotehniške fakultete je v sodelovanju s partnerji v klimatsko različnih okoljih po državi postavil tesne klopi, opremljene s senzorji, ki merijo vlažnost lesa. Na osnovi pridobljenih podatkov bodo nato ocenili življenjsko dobo posameznih vrst lesa, s čimer se bo lahko vplivalo na rabo sonaravnih materialov.
Testne klopi so do sedaj postavili v Seči, na Veliki planini, v Biljah in Ljubljani. Vse so postavljene v ekološko zelo občutljivih okoljih, saj želijo partnerji projekta z uporabo inovativnih tehnologij izboljšati uporabnost in trajnost tradicionalnih lesenih struktur v socialno-ekološko občutljivih okoljih, posledično izboljšati okoljski vtis ter ekonomiko rabe teh materialov, so danes sporočili s fakultete.
Projekt Durasoft je sofinanciran iz programa Interreg Italia-Slovenija 2014-2020 in spodbuja trajnostno rabo avtohtonega lesa iglavcev in močvirskega trsa na gorskem in obmorskem območju severnega Jadrana. Stekel je 1. marca letos in bo trajal dve leti, vreden pa je 864.384 evrov.
Koordinator projekta Miha Humar je povedal: "Na Biotehniški fakulteti smo pripravili testne kropi in jih opremili s senzorji za merjenje parametrov, ki jih bomo spremljali več let. Na osnovi podatkov bomo pripravili analize in ocenili življenjsko dobo vključenih vrst lesa v določenem klimatskem okolju. S tem želimo povečati uporabo avtohtonega lesa v ekološko občutljivih okoljih, saj ima z ustreznimi zaščitnimi sredstvi in inovativnimi tehnikami obdelave primerljivo obstojnost kot eksotični les ali plastični materiali."
Vsaka klop je sestavljena iz petih različnih materialov, to je lesa smreke, rdečega bora, macesna, termično modificirane smreke in z biocidnim sredstvom zaščitenega lesa smreke. Senzorji merijo vlažnost posameznih materialov, kajti ravno vlažnost je ključni dejavnik, ki določa življenjsko dobo lesa.
Med cilji projekta je za večjo uporabo naravno obnovljivih materialov po končanem projektu tudi povezava podjetij, ki ponujajo rešitve za zaščito lesa, ter tistih, ki takšen les uporabljajo. S tem želijo projektni partnerji doseči sozvočje trajnostnih pristopov z ohranjanjem okolja, kulturne krajine in kulturne dediščine lesa na ekološko občutljivih območjih in v tradicionalnih panogah.