Projekt GALAH razkriva zgodovino nastanka galaksije

Astronomi, med katerimi sta tudi Janez Kos in Tomaž Zwitter, so podatke z anglo-avstralskim teleskopom zbirali od leta 2014. Zbirka predstavlja tretjo in največjo izdajo do sedaj, namenjena pa je študijam formacije zvezd, nukleosinteze kemičnih elementov in dinamike naše galaksije.

Prejšnja, druga izdaja podatkov GALAH iz leta 2018 je sicer poskrbela za veliko pomembnih odkritij na področju razvoja naše galaksije, eksoplanetov ter skritih zvezdnih kopic, so še sporočili s fakultete za matematiko in fiziko.

V okviru projekta astronomi preko zastopanosti kemičnih elementov v zvezdah ugotavljajo, od kod so zvezde prišle, koliko so stare in kako vplivajo na evolucijo galaksije, s pridobljenimi informacijami pa lahko razložijo tudi nepojasnjene dogodke v zgodovini. Med drugim jim omogoča tudi odgovore na vprašanja o obstoju litija oziroma tako imenovani "litijevi uganki", saj ponuja opazovanja in meritve, ki ustrezajo procesom ob nastanku te snovi.

Ime projekta izhaja iz zveze "galaktična arheologija" - študije galaksije, kakršna je bila in bo skozi milijarde let.

Pri projektu sicer sodeluje več kot 100 znanstvenikov, ljubljansko skupino sestavljajo še Kevin L. Beeson, Klemen Čotar, Gregor Traven, Rok Vogrinčič in študentje fizike. Slovenski astronomi vodijo skupino za obdelavo in analizo opazovanj, kjer razvijajo nove metode za analizo astronomskih posnetkov, poleg tega pa opravljajo raziskave s področja kemije zvezd.

V Ljubljani so bili obdelani prav vsi podatki projekta, v prihodnjih letih bo skupina dosegla mejnik milijona opazovanih zvezd.

Več informacij o tretji izdaji podatkov GALAH pa je dostopnih na spletnem mestu galah-survey.org.