Bitka za razvoj cepiva proti covidu-19 se bliža koncu

V tretji oziroma zadnji fazi je med drugim cepivo ameriškega farmacevtskega podjetja Moderna, ki je pretekli teden sporočilo, da je njihovo cepivo 94,5-odstotno učinkovito. Do konca leta nameravajo izdelati 20 milijonov, v prihodnjem letu pa še od 500 milijonov do milijarde odmerkov cepiva, ki temelji na inovativni informacijski ribonukleinski kislini (mRNK).

Kot je nedavno pojasnil Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo, so raziskovalci pri tem cepivu ustvarili površinski antigen virusa, imenovan protein S, ki ga zazna človeški imunski sistem in nanj začne tvoriti protitelesa. Poleg tega tvori tudi limfocite T, ki imajo pomembno vlogo pri imunskem odzivu.

Na tej tehnologiji temelji tudi cepivo, ki sta ga razvila ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech. Tudi njuno cepivo je glede na končne rezultate kliničnih testiranj 95-odstotno učinkovito, so sporočili pretekli teden. Dodali so, da nima resnih stranskih učinkov. V petek sta podjetji kot prvi pri ameriškem uradu za hrano in zdravila (FDA) zaprosili za nujno uporabo cepiva proti covidu-19.

Cepivo britansko-švedskega farmacevtskega giganta AstraZeneca in oxfordske univerze pa se je medtem na kliničnih preizkušanjih v povprečju izkazalo za 70-odstotno učinkovito. Učinkovitost je bila 90-odstotna v skupini ljudi, ki so prejeli dva odmerka cepiva v razmaku enega meseca - en polovični odmerek in enega celega. V drugi skupini, ki je prejela dva cela odmerka, pa je bilo 62-odstotno učinkovito.

Cepivo uporablja oslabljeno verzijo adenovirusa, ki vsebuje genski material proteina S. Po cepljenju se v človeškem telesu razvije ta protein, ki imunski sistem pripravi na napad koronavirusa.

Na adenovirusu, ki je prilagojen tako, da se ne more več množiti, temelji tudi cepivo ameriškega farmacevtskega podjetja Johnson & Johnson. Izvajajo dve klinični testiranji, eno z enim odmerkom cepiva in eno z dvema. Vse skupaj sodeluje 90.000 ljudi. Rezultate pričakujejo v prvem četrtletju prihodnjega leta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Za osnovo so adenovirus vzeli tudi pri kitajskem podjetju CanSino Biological. Tretjo fazo kliničnih testiranj izvajajo v Mehiki, Rusiji in Pakistanu.

Na podobni tehnologiji temelji cepivo Sputnik V ruskega centra za epidemiološke raziskave Gamaleja, uporabili so dva adenovirusa. Ruske oblasti so sporočile, da je to cepivo 92-odstotno učinkovito. Inštitut Gamaleja je sicer deležen kritik znanstvenikov iz drugih držav, da ni upošteval vseh protokolov, ki veljajo pri razvoju cepiv, da bi ga razvili čim prej. Ruske oblasti so to cepivo odobrile že avgusta, še preden se je začela tretja faza testiranja.

Pri treh podjetjih pa so se medtem odločili za cepivo na osnovi oslabljenega koronavirusa, ki velja za pogosto uporabljeno tudi pri drugih cepivih. Med drugim v kitajskem Sinovacu, ki cepivo preizkuša na več tisoč prostovoljcih. Drugo kitajsko podjetje Sinopharm pa razvija dve tovrstni cepivi.

Kitajska je nekatera cepiva že odobrila za izredno uporabo. Do konca leta želi vzpostaviti zmogljivosti, ki bi ji omogočile proizvodnjo 610 milijonov odmerkov cepiva na leto.

Cepivo na osnovi oslabljenega koronavirusa razvija tudi indijska družba Bharat Biotech, ki je ta mesec začela iskanje 26.000 ljudi za sodelovanje v kliničnem testiranju. Cepivo bi lahko bilo na voljo v prvem četrtletju prihodnjega leta.

Takrat pričakujejo tudi prve rezultate tretje faze testiranja cepiva ameriškega tehnološkega podjetja Novavax. To uporablja tehnologijo nanodelcev, ki vsebujejo dele rekombinantnega proteina S.