Zoisovi nagradi za življenjsko delo Lah Turnškovi in Pejovniku
Ljubljana, 1. decembra - Raziskovalka Tamara Lah Turnšek in zaslužni profesor ljubljanske univerze Radovan Pejovnik sta letošnja prejemnika Zoisovih nagrad za življenjsko delo, najvišje državne nagrade v znanstvenoraziskovalni dejavnosti. Dobitnike Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti so predstavili v dokumentarnem filmu na TV Slovenija.
Ljubljana, predsedniška palača.
Podelitev Zoisovih nagrad.
Prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne dosežke Katarina Čufar.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, predsedniška palača.
Podelitev Zoisovih nagrad.
Prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev Boris Kryštufek.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, predsedniška palača.
Podelitev Zoisovih nagrad.
Prejemnik Zoisovega priznanja Samo Kralj.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, predsedniška palača.
Podelitev Zoisovih nagrad.
Prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke Andrej Filipčič.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, predsedniška palača.
Podelitev Zoisovih nagrad.
Prejemnik priznanja ambasador znanosti Boštjan Kobe.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, predsedniška palača.
Podelitev Zoisovih nagrad.
Prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo Tamara Lah Turnšek in predsednik odboraJanez Plavec.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, predsedniška palača.
Podelitev Zoisovih nagrad.
Prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske znanstvene dosežke Gregor Anderluh.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, predsedniška palača.
Podelitev Zoisovih nagrad.
Prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske znanstvene dosežke Gregor Anderluh.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, predsedniška palača.
Podelitev Zoisovih nagrad.
Prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo Radovan Stanislav Pejovnik.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, predsedniška palača.
Podelitev Zoisovih nagrad.
Prejemniki Zoisovih nagrad za vrhunske dosežke: Andrej Filipčič, Samo Stanič, Marko Zavrtanik.
Foto: Nebojša Tejić/STA
V dokumentarnem filmu Vrhunci slovenske znanosti v luči nagrajencev za izjemne dosežke 2020 je nagrajence nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Te nagrade so, kot je dejal, najpomembnejša priznanja, ki jih država Slovenija podeljuje svojim znanstvenikom. "Vsi, ali skoraj vsi slovenski znanstveniki, ki nekaj pomenijo, so v tej elitni druščini, kamor danes vstopate tudi vi, današnji nagrajenci in prejemniki priznanj. S tem se vam država Republika Slovenija zahvaljuje za vaše zavzeto in uspešno delo," je dejal.
Med drugim je poudaril, da je ukvarjanje z znanostjo težko delo, zahteva znanje in garanje ter pripadnost. Slovensko znanost po njegovem mnenju lahko ocenimo kot kar dobro s trendom izboljševanja in napredovanja. Spomnil je, da kvaliteta naše znanosti raste, kar se vidi po sodelovanju naših znanstvenikov na svetovnem odru, in opozoril, da bi se morali bolj potruditi za njihovo vračanje ali vsaj za ohranjanje povezav.
Stanje glede sredstev pri nas ni prav dobro, je izpostavil Pahor in primerjal Avstrijo, ki vlaga na prebivalca v znanost približno 3,5-krat več kot mi. Ker je znanost pomembna za razvoj na vseh področjih, lahko dvomimo, tako Pahor, da bomo tiste, ki jih lovimo, na tak način kadarkoli ujeli. "Potrebovali bomo resen premik in resno odločitev, da je znanost ključna za našo bodočnost," je zatrdil predsednik.
Letošnja nagrajenka Tamara Lah Turnšek si je v vsej svoji karieri prizadevala za celovitost znanstvenega dela, katerega cilj je bila poglobljenost in večplastnost pogledov na vprašanja, ki si jih je zastavljala. Pri tem je od začetnega izrednega odkritja v biokemiji, novega proteoliznega encima, t. i. katepsina S, vedno bolj prehajala v biomedicinske raziskave - od vnetnih procesov do rakavih obolenj. Danes je osredotočena na razumevanje malignosti možganskih tumorjev, so med drugim zapisali v obrazložitvi nagrade.
Od samega začetka se je v raziskavah uspešno povezovala s kliničnimi oddelki in laboratoriji na ljubljanskem Onkološkem inštitutu in centri za raziskave raka v Evropi, ZDA in Braziliji ter tako bogatila interdisciplinarne biomedicinske in translacijske raziskave. Njena nagrajena dela pa obsegajo tudi prizadevanja za prepoznavnost znanosti v družbi in politiki, še posebej ved o življenju, prek dolgoletnega vodenja Nacionalnega inštituta za biologijo. Omeniti velja tudi njena prizadevanja za pravično priznavanje in uveljavljanje dela žensk v akademskem okolju, so še dodali.
Radovan Stanislav Pejovnik je v svojem bistvu raziskovalec in učitelj, ki je imel to srečo, ali pa modrost, da je okrog sebe vedno zbral izjemno nadarjene in motivirane mlade ljudi. Učil jih je: "Hodite po neuhojenih poteh in pustite za sabo sled". To je uspelo tudi njemu. V znanosti je sled pustil v teoriji sintranja v prisotnosti tekoče faze, ki je osnovna tehnologija za pripravo keramičnih izdelkov od opek do izjemno kompleksnih elementov v elektrotehniki.
Pred skoraj 30 leti je okrog sebe izbral skupino mladih in z njimi začel v Sloveniji pionirsko delo na področju litijevih baterij. Danes je Slovenija tudi po njegovi zaslugi med vodilnimi na svetu, je zapisano v obrazložitvi.
Danes so podelili tudi štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke in pet Zoisovih priznanj za pomembne dosežke. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri raziskavah elektrokaloričnih keramičnih materialov je prejela Barbara Malič z Instituta Jožef Stefan (IJS); v biokemiji in molekularni biologiji Gregor Anderluh z IJS; pri raziskavah kozmičnih delcev ekstremnih energij Andrej Filipčič, Samo Stanič in Marko Zavrtanik z novogoriške univerze in IJS. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri raziskovanju slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti ter za inovativne predstavitve znanstvenih dosežkov različnim uporabnikom je prejel Kozma Ahačič z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke so prejeli: Katarina Čufar z ljubljanske biotehniške fakultete za razvoj dendrokronologije in znanosti o lesu, biolog Boris Kryštufek pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev, Lara Lusa s primorske univerze za razvoj metodologije medicinske statistike, Samo Kralj z mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke pri fiziki mehke snovi, Miha Škerlavaj z ljubljanske ekonomske fakultete za prispevek svetovni znanosti na področju razumevanja ravnanja z znanjem in inovativnostjo.
Letošnji prejemnik Puhove nagrado za življenjsko delo je Janez Trontelj, starosta slovenske mikroelektronike. Je predstojnik Laboratorija za mikroelektroniko na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. Že več kot 50 let vodi načrtovanje mikroelektronskih vezij. Dosežki njegovega ustvarjanja so pomembno prispevali k preboju nekaterih slovenskih podjetij v svetovni vrh.
Puhovo nagrado za vrhunske dosežke za razvoj inovativnih elektronskih sistemov je prejel Janko Petrovčič z odseka za sisteme in vodenje IJS. Njegovo strokovno vodilo je prenos raziskovalnih dosežkov v prakso in povečevanje tehnološke zrelosti novih idej pri vodenju tehničnih procesov.
Puhovo priznanje za inovativno tehnologijo povečanja izkoristka primarnega goriva za potrebe visokotemperaturnega ogrevanja je prejel Darko Goričanec, sicer profesor na mariborski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije so tokrat podelili Boštjanu Kobetu, rednem profesorju strukturne biologije na avstralski univerzi v Queenslandu in članu Avstralske akademije znanosti. Raziskuje proteine, in sicer vlogo njihovih prostorskih struktur v imunskem odzivu živali in rastlin. Mednarodna znanstvena skupnost ga je prepoznala kot enega najprodornejših strukturnih biologov na svetu. Kobe je močno povezan z raziskovalci v Sloveniji.