STAznanost

Ljubljana.
Univerza v Ljubljani.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Tradicionalni teden univerze letos le virtualno

Ljubljana, 30. novembra - Univerza v Ljubljani ta teden obeležuje teden univerze. Ker je letos v življenje zarezala epidemija covida-19, so vsi dogodki odpadli. Kljub temu niso pozabili na najodličnejše raziskovalne dosežke, prejemnike častnih nazivov, plaket, nagrad, listin in priznanj, ki so jih danes predstavili na posebni spletni strani univerze.

Na Univerzi v Ljubljani namreč vsako leto na začetku decembra predstavijo najodličnejše raziskovalne dosežke, podelijo častne nazive, plakete, nagrade, listine in priznanja najzaslužnejšim za njen razvoj. S tem obeležijo rojstni dan univerze. Za ta dan se šteje 3. december 1919, ko je potekalo prvo predavanje v slovenskem jeziku.

Letos so naziv častni senator prejeli: Miloslav Vojtech za izjemne zasluge pri širitvi slavističnih in slovenističnih študijev na Univerzi Komenskega v Bratislavi ter za zasluge pri vzpostavitvi skupnega magistrskega študijskega programa Srednjeevropske študije na univerzah v Ljubljani, Bratislavi, Pragi in Krakovu; Aleš Leonardis za pomemben prispevek k mednarodnemu ugledu Univerze v Ljubljani, dvigu kakovosti dela na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko ter dolgoletno izjemno raziskovalno delo na področju računalniškega vida; Christoph Enders in Michael Kahlo za izjemne zasluge pri organizaciji tradicionalnih slovensko-nemških seminarjev za študente ljubljanske pravne fakultete in Pravne fakultete Univerze v Leipzigu.

Gyula Fekete je prejel plaketo Pro Universitate labacensi za uspešno sodelovanje med Akademijo Franza Liszta v Budimpešti in Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani. To plaketo sta prav tako prejela Tomaž Jevšnik za prispevek h kakovostnemu študiju agronomije in biotehnologije na biotehniški fakulteti in Skupina za koordinacijo covida-19 na ljubljanski univerzi za zaščitno delovanje vseh zaposlenih in študentov pri izvedbi delovnih procesov ter za varno pedagoško, znanstvenoraziskovalno in strokovno delo na univerzi.

Zlato plaketo za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja ter za krepitev ugleda Univerze v Ljubljani je letos prejelo 15 profesoric in profesorjev, skupina za projekt Natis faksimila prepisa VI. Beethovnove simfonije in skupina Visual object tracking - VOT. Svečano listino za izjemne pedagoške, raziskovalne in umetniške dosežke je prejelo šest mladih visokošolskih učiteljev in sodelavcev.

Med drugim so podelili 12 Prešernovih nagrad študentom, 21 svečanih listin za najboljše študijske dosežke in 21 priznanj študentom za dosežke pri obštudijskih dejavnostih, predstavili so tudi deset najodličnejših raziskovalnih dosežkov v tem letu.

Rektor ljubljanske univerze Igor Papič je v video nagovoru izpostavil, da ni naključje, da že polno stoletje univerza prispeva k napredku države in družbe in skrbi za prepoznavnost v svetu. "Tudi v stoprvem letu delovanja Univerza v Ljubljani igra pomembno vlogo v mednarodnem prostoru. Letos še posebej izpostavljam delovanje v okviru evropske univerzitetne zveze EUTOPIA, kjer gre za popolnoma nov način delovanja evropskih univerz in vesel sem, da lahko Univerza v Ljubljani igra pomembno vlogo tudi pri tem zgodovinskem dogajanju," je dejal.

Poudaril je, da je kljub odsotnosti slavnostnih dogodkov pomembno izpostaviti posameznice in posameznike, ki so pomembno prispevali k nadaljnjemu uspešnemu delu univerze, letošnje leto pa označil kot prelomno. "Ne samo v negativnem kontekstu koronavirusa, ampak predvsem zato, ker smo ponovno dokazali, kakšen je pomen znanosti pri reševanju aktualne problematike. Pokazali smo, da lahko stopimo skupaj tudi v težkih časih, prestopimo meje univerze in pomembno prispevamo k reševanju težav v širši družbi."

Lani je univerza obeležila stoletnico delovanja. Začela je s petimi ustanovnimi članicami, danes jo sestavlja 23 fakultet in tri akademije in je najstarejša ter največja visokošolska in znanstveno raziskovalna ustanova v Sloveniji.

Obiskuje jo skoraj 38.000 študentov, od tega več kot 3000 tujih, zaposluje pa več kot 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov in strokovnih in administrativnih sodelavcev.

Ljubljanska univerza je uvrščena med 600 najboljših univerz na Šanghajski lestvici, na lestvici Times Higher Education se uvršča v skupino med 601. in 800. mestom, na lestvici Center for World University Rankings na 384. mesto, na lestvici Quacquarelli Symonds pa v skupino med 591. in 600. mestom. Uvršča se tako med tri odstotke najuglednejših univerz na svetu, je zapisano na spletni strani univerze.