Na konferenci o urbani mobilnosti izpostavili vpliv pandemije na razvoj inovacij

V času epidemije covida-19 smo se po besedah državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu Blaža Košoroka še močneje povezali z mestom, v katerem živimo. "Marsikdo od nas je v tem času še toliko bolj opazil prednosti in slabosti svojega kraja - ali imamo dovolj kvalitetnih in varnih površin za hojo, bodisi za dnevno mobilnost v službo bodisi za rekreacijo, ali so v našem mestu dobro urejene kolesarske povezave, ki nam omogočijo, da se po opravkih namesto z avtomobilom raje odpravimo s kolesom in tako razbremenimo okolje in hkrati naredimo še kaj za svoje zdravje," je naštel.

Kot je izpostavil Košorok, vsi želimo živeti v zdravih mestih s kvalitetnim javnim površinami, pomemben del razvitih mest pa je po njegovih besedah med drugim celovito urejen promet na vseh ravneh, z vso potrebno infrastrukturo in informacijsko tehnologijo za upravljanje prometa in podporo uporabnikom. Ministrstvo proces preobrazbe mest na poti k trajnostnemu razvoju podpira s pomočjo različnih projektov, programov in finančnih spodbud, je pojasnil.

Ob zaključevanju sedanjega programskega obdobja evropske kohezijske politike se že pripravljajo na naslednjega. "S pomočjo kohezijskih sredstev želimo v obdobju 2021-2027 nadaljevati proces, ki smo ga zastavili. Načrtujemo, da bomo sredstva še naprej namenjali za izdelavo celostnih prometnih strategij, gradnjo infrastrukture za pešce in kolesarje, postajališča javnega prevoza in sisteme P+R," je dejal.

Ker je trajnostna mobilnost pomembna tako za zmanjševanje emisij iz prometa kot za manj gneče in nesreč na naših cestah, nameravajo na ministrstvu ta proces še okrepiti. Med drugim bodo financirali še več aktualnih vsebin, pri čemer je Košorok izpostavil alternativna goriva v prometu in podporo orodjem za učinkovitejše upravljanje prometa. "Predvsem pa bomo vse napore uperili v izboljšanje javnega prevoza v Sloveniji," je dejal v nagovoru udeležencev spletne konference.

Tudi direktor Zavoda za gradbeništvo Slovenije Aleš Žnidarič se je v dotaknil vplivov pandemije na mobilnost. "Ubrani transport je odgovoren za četrtino emisij ogljikovega dioksida, ki nastanejo zaradi transporta, ter za skoraj 70 odstotkov vseh prometnih nesreč," je začel, ob tem pa spomnil, "da smo marca letos ugotavljali, kako so si evropska mesta ob skoraj popolnem zaprtju prometa zaradi koronske krize opomogla zaradi manjšega onesnaženja zraka".

Po drugi strani se je popolnoma ustavil javni transport, kar je po Žnidaričevih besedah spodbudilo razvoj inovacij na področju mobilnosti blaga in ljudi, kreiranje odprtih urbanih prostorov ter druge iniciative za ozelenitev urbane mobilnosti. "Digitalne transformacije, uporaba umetne inteligence in robotizacija vodijo v smer pametne mobilnosti, ki vključuje tudi pametno infrastrukturo," je pojasnil.

Žnidarič je poudaril, da je mobilnost danes, poleg reševanja koronske krize, ena izmed aktualnih tem, ki se tudi s pomočjo slovenskih inštitutov, univerz in podjetij odvijajo s svetlobno hitrostjo. "Čeprav so slovenska mesta manjša od tipičnega evropskega središča, prav zaradi primerne velikosti predstavljajo enkratno priložnost za preverjanje inovacij v praksi," je menil.

Na dvodnevni konferenci z naslovom EIT Urbana mobilnost - povezovanje skupnosti z regionalnim ekosistemom inovacij, ki jo pripravlja Zavod za gradbeništvo Slovenije, bodo sodelujoči danes in torek med drugim predstavljali dobre prakse in projekte s področja mobilnosti.