Vera Kržišnik - Bukić: Položaj manjšin iz nekdanje SFRJ bi lahko rešili z dodatnim modelom manjšinskega varstva
Ljubljana, 13. decembra - V Sloveniji je treba vzpostaviti dodaten model manjšinskega varstva. Z njim bi uredili še ne rešen položaj in status manjšin iz republik nekdanje SFRJ, ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, 10. decembru, meni raziskovalka Vera Kržišnik - Bukić.
Spomnila je, da bo 1. februarja 2021 minilo deset let, odkar je DZ z več kot dvetretjinsko podporo sprejel deklaracijo o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. Ta je izrecno napotovala k temu, da se izpostavljeno družbeno vprašanje uredi, je pojasnila znanstvena svetnica, ki se je v svojem aktivnem obdobju na Inštitutu za narodnostna vprašanja osredotočala na vprašanja pripadnikov narodnih skupnosti iz SFRJ.
Deklaracija je sicer izkazala interes države, da se poleg individualnih pravic uredijo tudi kolektivne pravice narodnih skupnosti iz nekdanje skupne države, kar pa se vse do danes ni zgodilo. Nastala je na podlagi številnih pobud tako iz Slovenije kot tujine, še posebej Parlamentarne skupščine Sveta Evrope.
Po njenih besedah bi v skladu z dodatnim modelom manjšinskega varstva v drugo poglavje ustave simbolno dopisali kolektivna imena narodnih skupnosti, te novovpisane skupnosti pa bi za razliko od teritorialnih opredelili kot neteritorialne narodne skupnosti. Takšno poimenovanje je v danem družbenem kontekstu edino tudi strokovno relevantno, je poudarila.
Omenjeni model po njenem pojasnilu po eni strani načelno omogoča enako medsebojno družbeno vrednotenje kolektivnega dostojanstva vseh manjšinskih narodnih skupnosti v Sloveniji, po drugi strani pa lahko država z njim ustrezno obravnava položaj teritorialnih in neteritorialnih narodnih skupnosti.
O tej legitimno in legalno različni obravnavi je bilo strokovno v Sloveniji po njenih navedbah že veliko objavljenega. Pri tem pa se je izkazalo, da bi bil sklop manjšinskih pravic, dodeljenih s predlaganim dodatnim modelom, v vsakem pogledu skromnejši in sorazmerno precej manj finančno obremenjujoč kot pri ustavno že določenih narodnih skupnostih, je poudarila.
Poleg dozdajšnjega ustavnega modela avtohtonih narodnih skupnosti bi z dodatnim ustavnim modelom manjšinske ureditve hkrati z novim poimenovanjem razlikovali med avtohtonimi in drugimi manjšinami. Tako bi lahko zaprli "vakuum, ki zaradi v nebo vpijoče družbene nesorazmernosti na obravnavanem tematskem področju bremeni družbeno sceno že skoraj tri desetletja", je sklenila.
Celoten članek raziskovalke Vere Kržišnik - Bukić je na voljo na tej povezavi.