V pogovoru portala STAznanost poudarili pomen podatkov o epidemiji za odločevalce in za državljane

Sogovorniki v spletnem pogovoru so poudarili pomen točnosti in kakovosti podatkov, ki jih zbirajo v času epidemije. Predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Fafangel, ki je večkrat poudaril, da so podatki informacija za ukrepanje, je pojasnil, da so na NIJZ letos na področju zbiranja podatkov naredili veliko sprememb, saj je bil sistem še pred nekaj leti papirnat. "Če bi ostali pri papirnati prijavi bolezni covid-19, danes ne bi imeli nič podatkov in bili popolnoma slepi," je orisal.

A po njegovi oceni smo se v Sloveniji teh sprememb lotili pozno, zaradi česar še vedno plačujemo davek. Prehod iz papirnate oblike na digitalno prijavo bolezni je bil postopen, še danes pa je potrebno nekaj ročnega obdelovanja, pri čemer poskušajo čim bolj zamejiti človeški vpliv oziroma napake, do katerih lahko pri tem pride, je dejal. Ob tem je za prihodnji teden napovedal še dodatne izboljšave pri sistemu zbiranja podatkov, in sicer črpanje podatkov iz centralnega registra prebivalstva v nov sistem, skupno stičišče, kjer se bodo zbirali vsi podatki. Med drugim bodo spremenili tudi prikaz podatkov o umrlih.

Številne podatke v zvezi z epidemijo na svoji spletni strani prikazuje Sledilnik za covid-19, kjer črpajo podatke iz različnih virov. Pri tem želijo imeti čim bolj neposreden vir podatkov, je pojasnila njihova predstavnica Zarja Muršič. Spletno stran po njenih navedbah obišče med 80.000 in 100.000 uporabnikov na dan. Po mnenju Muršičeve je vizualizacija podatkov, do katere lahko dostopajo vsi državljani, pomembna, da podatke ljudem prikažejo na čim bolj enostaven način. Tako se lahko ti tudi odločijo, kako bodo ravnali. "Ker smo ljudje gostitelji virusa, ga lahko s svojim vedenjem ustavimo," je poudarila.

Na Institutu Jožef Stefan na podlagi podatkov in matematične zakonitosti epidemije tudi napovedujejo njen razvoj. Vodja odseka za reaktorsko tehniko na institutu Leon Cizelj je pojasnil, da želijo z modelacijami ugotoviti, ali se epidemija ustavlja oziroma kako hitro napreduje, obenem pa tudi napovedati, kakšne bodo razmere v bolnišnicah čez dva tedna, kar je bolnišnicam v pomoč pri pripravi. Pri tem je opozoril, da so še posebej daljnoročne napovedi nezanesljive, saj "ne vemo, kako se bodo ljudje obnašali".

Tudi Muršičeva je pri tem poudarila, da gre lahko v primeru preuranjene interpretacije modelskih napovedi epidemija v drugačno smer, saj so ljudje tisti, ki nanjo vplivajo. Če dobijo ljudje lažjo upanje, da bodo razmere v kratkem boljše, lahko potem prehitro pridejo do zaključka, da se zdaj že lahko družijo.

Cizelj je ob tem pojasnil tudi, da smo ljudje različni in sporočila sprejemamo na različen način. Tako lahko denimo informacija, da bomo lahko, če bomo uspešni, do konca februarja "v zeleni coni", za nekoga predstavlja spodbudo, za drugega pa grožnjo. V primerjavi učinkovitosti nekaterih ukrepov, ki so spomladi delovali, zdaj pa ne, je pojasnil, da je to zato, ker smo se ljudje takrat obnašali drugače.

Fafangel se je strinjal, da je od posameznika odvisno, kako bo ravnal, poudaril pa je, da javnozdravstvena komunikacija s prepovedmi ni dobra možnost. Po njegovem mnenju je treba ljudem predvsem omogočiti, da bodo lahko ravnali tako, da virusa ne bodo širili. Na podlagi transparentnih podatkov pa lahko državljani po njegovih besedah tudi vidijo, da je tisto, kar jim pristojni svetujejo, smotrno.

Glede vsakodnevnega objavljanja statističnih podatkov o poteku epidemije pri nas, zaradi katerega lahko posameznik postane apatičen, je Fafangel dejal, da se človek na marsikaj navadi in da ti podatki lahko res postanejo samo številka. A po njegovem mnenju ne smemo pustiti, da je tako, ampak nas mora to spodbuditi k akciji. Da ne smemo pozabiti, da so za vsemi številkami ljudje, je poudarila tudi Muršičeva.