Z zagonom superračunalnika do napredka v raziskavah na različnih področjih

Superračunalnik, ki so ga poimenovali Vega, vzpostavljajo v prostorih Inštituta informacijskih znanosti (Izum) v Mariboru. Pogodbo v vrednosti 17,2 milijona evrov za njegovo postavitev so na podlagi javnega razpisa na ravni EU sklenili s podjetjem Atos s sedežem v Franciji.

"To je velika evropska korporacija, ki gradi superračunalnike, in zdaj že potekajo dobave opreme. Po načrtih bo sistem dan v končno uporabo nekje marca prihodnje leto," je za STA povedal prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru Zoran Ren.

Po njegovih besedah bo v sistem vgrajena najnovejša tehnologija. "Najnovejši procesorji, najnovejše grafične kartice, najnovejša omrežna stikala in celo najnovejša tehnologija hlajenja. Tale superračunalnik bo namreč hlajen s toplo vodo, s čimer bomo dosegli višjo energetsko učinkovitost in posledično prihranili precej električne energije, ki bo potrebna za delovanje takšnega sistema," je pojasnil.

Sistem bo imel zmogljivost 6,8 petaflopov na sekundo oziroma 6,8 milijona milijard izračunov na sekundo, omogočen pa naj bi bil tudi izredno hiter prenos podatkov do drugih superračunalniških centrov (500 Gbit/s) in njihovo trajno hrambo (24 PB). "Razvoj na tem področju je zelo hiter, a če bi ga danes dali v uporabo, bi bil po svoji zmogljivosti na 35. mestu na svetu," je povedal Ren.

Zagotovo bo daleč najzmogljivejši javni superračunalnik v Sloveniji, saj bo po načelu odprte javne raziskovalne infrastrukture na voljo brezplačno vsem javnim raziskovalnim organizacijam v državi. Stroške njegovega obratovanja (samo stroški elektrike bodo znašali okoli 600.000 evrov letno) bo krila država, izgradnja sistema pa se večinsko financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Superračunalniki so potrebni za obdelavo čedalje večjih količin podatkov ter prinašajo koristi družbi na številnih področjih. "Sposobni so istočasno izvajati veliko število opravil ali pa izvajati izjemno zahtevna opravila, ki bistveno presegajo zmožnost osebnih računalnikov, ki smo jih vajeni. Že prototip Maister dela tako kot okoli 5000 zelo zmogljivih osebnih računalnikov skupaj, Vega pa bo še vsaj 30-krat zmogljivejša od njega," je ponazoril Ren.

Doslej so bili slovenski raziskovalci prisiljeni opravljati zahtevnejše obdelave podatkov na sistemih v tujini, zdaj pa bodo imeli to možnost doma. Superračunalnik nastaja v okviru projekta Nadgradnje nacionalnih raziskovalnih infrastruktur (HPC RIVR) in bo eden od osmih, ki se trenutno gradijo v Evropi. S tem se želi Evropska unija približati ZDA, Japonski in Kitajski, ki trenutno prednjačijo na tem področju.

Od jeseni lani deluje v Mariboru že prototipni superračunalnik, ki nosi ime Maister in stoji na dvorišču tehniških fakultet. V prvi vrsti je namenjen razvoju ter testiranju sistemskih in programskih rešitev za gradnjo primarnega superračunalniškega sistema na Izumu, do zagona Vege pa služi tudi kot produkcijski računalnik, torej je na voljo raziskovalcem za njihove izračune in simulacije. Po besedah Rena je ves čas zapolnjen, kar kaže velik interes in potrebo po takšni opremi v Sloveniji.

S pomočjo superračunalnika pričakuje razvoj številnih inovacij na področjih, kot so umetna inteligenca, napredna podatkovna analitika, personalizirana medicina, bioinženiring, boj proti podnebnim spremembam ter razvoj zdravil in novih materialov. Med drugim raziskovalci z mariborske univerze s pomočjo Maistra opravljajo raziskave v okviru mednarodnega projekta iskanja zdravila za covid-19.

Na mariborski univerzi poudarjajo, da je superračunalnik pomembna pridobitev ne le za razvoj vzhodne kohezijske regije temveč za vso državo. "Postavlja ne le univerze in raziskovalne institucije pač pa tudi gospodarstvo v povsem novo vlogo, kjer bo lahko z lastnim znanjem konkuriralo v evropskem in globalnem prostoru," je ob zagonu Maistra povedal rektor Zdravko Kačič.

Ren je povedal, da na mariborski univerzi že snujejo nove študijske programe za področje superračunalništva. Posledično verjame v nastanek velikega števila visoko tehnoloških podjetij, ki bodo razvijala nove rešitve, vezane na "tehnologijo, ki šele prihaja".

Vzporedno razvija mariborska univerza tudi raziskovalno opremo na svojih fakultetah. Z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport je letos podpisala pogodbo o sofinanciranju nadgradnje raziskovalnih infrastruktur (RIUM) v vrednosti 29 milijonov evrov. V okviru projekta INNOVUM pa med drugim snuje mrežo raziskovalnih centrov s povezovanjem raziskovalne sfere in lokalnega gospodarstva, s čimer želi prav tako spodbuditi raziskovalni in inovacijski razvoj vzhodne polovice Slovenije.