Na Dnevu ARRS o slabostih agencije, načrtovanih spremembah in pomenu dialoga

Nacionalni dogodek Dan ARRS 2020: Podpiramo odličnost, ki ga pripravlja ARRS, je letos potekal prek spleta. Uvodni del je bil namenjen obravnavi temeljnih vprašanj delovanja in vizije ARRS ter njene vloge v razvoju slovenske znanosti.

Direktor ARRS Robert Repnik je uvodoma pojasnil, kakšna je njegova vloga in moč kot direktorja ARRS. Dejal je, da naj bi bil tisti, ki skrbi za to, "da naoljeni zobniki dobro tečejo." Med prioritetami nalogami agencije pa je izpostavil znižanje administrativnih ovir ter dodal, da se določenih postopkov kljub temu morajo držati, da zagotovijo kvalitetno delo in korektno ocenjevanje.

V pogovoru so vodilni predstavniki ARRS odgovarjali tudi na nekatere kritike agencije, ki so se pojavile v javnosti, kot je denimo opozorilo članov Shoda za znanost o prevelikem razkoraku med opisno in številčno oceno pri ocenjevanju projektov. Ta razkorak je po mnenju predsednika znanstvenega sveta ARRS Petra Križana eden večjih problemov, ki ga bodo poskušali prihodnje leto nasloviti.

V postopke ocenjevanja projektov bodo namreč dodali sestanek vseh recenzentov, ki so ocenjevali projekte na določnem področju, na katerem bodo uskladili morebitna odstopanja. Vpeljati želijo tudi znanstvene urednike, ki bodo pregledali ocene projektov ter v primeru velikih razhajanj med številčno in pisno oceno kontaktirali recenzenta.

Ena od kritik agenciji se je nanašala tudi na angažiranje recenzentov za ocenjevanje projektov in programov. Križan se je strinjal, da je seznam dobrih recenzentov temelj dobrega ocenjevalnega sistem, zato ga poskušajo prevetriti. To se bo po njegovih besedah v prihodnjem letu zgodilo "samo po sebi", saj se bodo zamenjali člani znanstvenoraziskovalnih svetov ved. Poleg tega bodo bazo recenzentov dopolnili tudi z bazami sorodnih agencij iz evropskih držav.

Po besedah predsednice upravnega odbora ARRS Jane Kolar bo mednarodna evalvacija agencije, ki jo načrtujejo v prihodnjem letu, omogočila pridobitev objektivnega mnenja zunanjih evalvatorjev o šibkostih agencije, kar bo ključno za to, da bodo "agencijo lahko zastavili na novejših temeljih".

Kolarjeva je poudarila tudi pomen etike in odgovornosti v znanosti, ki po njeni oceni postaja eno ključnih vprašanj, ki ga naslavljata tako Evropska komisija kot tudi Slovenija. S komisijo za etiko pa bi se po njenem mnenju izognili nekaterim negativnim praksam raziskovalcev, kot je pridobivanje referenc "po ovinkih," da bi povečali svoje možnosti pri ocenjevalcih projektov.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je za spodbude agencije za mlajše raziskovalce dobro poskrbljeno, manj pa jih je na voljo za raziskovalce srednje generacije. Z ustreznimi mehanizmi bodo po Repnikovih besedah poskušali znanstvenike srednje generacije opogumiti za uspešnejše prijave projektov doma ter predvsem za prijavljanje na razpise izven Slovenije.

Kolarjeva je še poudarila, da mora agencija v prihodnje komunicirati bolje. "Ne le, kdaj bodo rezultati razpisov, temveč neprestano informirati uporabnike. Po drugi strani pa potrebuje tudi njihov odziv, kako izboljšati stvari," je izpostavila. Prepričana je, da bi veliko stvari lahko rešili z dialogom. Prihodnje leto leto želijo zato narediti strategijo komunikacije agencije, kako v dvosmerno komunikacijo vključevati vse deležnike.

Okrogli mizi sta sledila osrednji panelni del dogodka, namenjen aktualni tematiki pandemije covida-19, ter slavnostni virtualni sprejem nove generacije mladih raziskovalk in raziskovalcev. Mlade sta nagovorili slavnostna govornica ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec ter predsednica društva Mlada akademija Tea Romih.

Že devetič so v sklopu Dneva ARRS izvedli tudi projekt promocije znanosti ARRS Odlični v znanosti, v okviru katerega so predstavili 21 najvidnejših raziskovalnih dosežkov leta s področij vseh znanstvenih ved.

Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja.