Na Trisatu preizkušena večina podsistemov razen kamere in širokopasovne komunikacije
Maribor, 18. decembra - Na satelitu Trisat, ki je tako kot Nemo HD poletel v vesolje 3. septembra, je bila preizkušena že večina podsistemov razen kamere in širokopasovne komunikacije. Za slednja je potrebno natančno usmerjanje satelita, ki pa ga še vzpostavljajo. Kljub temu vodja projekta Iztok Kramberger ocenjuje, da se Trisat "zaenkrat odlično drži v vesolju".
"Pri natančnem usmerjanju je prišlo do manjših problemov, ki so povezani z določevanjem tako imenovanega sončnega vektorja oziroma preprosteje povedano določanja orientacije satelita na podlagi zaznave položaja Sonca. Kljub dejstvu, da smo model in algoritem določanja sončnega vektorja preizkusili na Zemlji, nam sedaj v vesolju nekoliko nagaja koeficient odboja svetlobe od Zemljine površine ali bolj strokovno albedo Zemlje," je za STA ta teden pojasnil Kramberger z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Feri).
Algoritem določanja orientacije na osnovi zaznavanja položaja sonca s sončnimi senzorji so preizkušali zgolj na povprečni vrednosti albeda Zemlje do 20 odstotkov, medtem ko zdaj ocenjujejo, da ta nad zasneženimi območji Zemlje dosega 60 odstotkov. "Povečana odbojnost nam posledično pri preletih satelita Trisat med senčno in sončno stranjo Zemljine površine povzroči kratkotrajno napako v algoritmu zaznavanja oziroma določanja orientacije satelita," je še povedal Kramberger.
"Kadar je satelit voden z vztrajniki na satelitu, ki omogočajo mnogo večjo odzivnost spreminjanja orientacije satelita v primerjavi z magnetnimi navorniki, nam ta kratkotrajna anomalija sončnega vektorja povzroči nestabilnost orientacije ali preprosteje povedano rotacijo, kar prepreči zadovoljivo stabilnost satelita za slikanje in širokopasovno komunikacijo," je dodal.
Za reševanje nastale težave so na satelitu izvedli programsko nadgradnjo modula za določanje orientacije z namenom pogostejšega zajemanja merilnih podatkov iz sončnih sonarjev, magnetometra in giroskopa. Na osnovi zajetih podatkov sedaj pripravljajo nov model in algoritem za določanje sončnega vektorja, s katerim bodo ponovno izvedli programsko nadgradnjo in nastalo napako odpravili.
"Ko bomo dosegli ustrezno stabilnost satelita pri omenjenih prehodih med svetlo in temno stranjo Zemlje, bomo pričeli s slikanjem in uporabo širokopasovne komunikacije, saj oba postopka zahtevata visoko točnost usmerjanja satelita na točko na Zemlji," je še povedal Kramberger.
Satelit Trisat so razvili v sodelovanju s slovenskim podjetjem Skylabs in je v celoti plod slovenskega znanja. Sestavlja ga več kot 6000 komponent in tehta zgolj 3,8 kilograma. V prvi vrsti je namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike, med drugim pa naj bi omogočal hiperspektralno oddaljeno opazovanje Zemlje v specifičnem kratkovalovnem področju svetlobe, kar je uporabno za različne namene, od spremljanja vegetativnih procesov na Zemlji do zaznavanja vulkanskega prahu in oljnih madežev na morju.
Ob izstrelitvi Trisata v vesolje 3. septembra so njegovi ustvarjalci napovedali izstrelitev še enega, še naprednejšega satelita. Prihodnje leto naj bi odpotoval desetkrat dlje, v 6000 kilometrov oddaljeno, mnogo zahtevnejšo srednjo Zemljino orbito.
Projekt, ki so ga poimenovali Trisat-R, dobro napreduje. "Trenutno čakamo na Evropsko vesoljsko agencijo (Esa) in podjetje Arianespace, da nam posredujejo termalne in vibracijske profile za kvalifikacijske teste pred poletom, v splošnem pa so elementi satelita nared za sestavo in polet," je povedal Kramberger.