Zbiranje starih hišnih imen se nadaljuje tudi po vpisu na seznam kulturne dediščine

Kot je na današnji spletni novinarski konferenci povedal vodja projektov na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske (Ragor) Klemen Klinar, so vsa leta raziskovanja hišnih imen in dela z ljudmi ter strokovnimi institucijami lani dobila krono z vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Od leta 2009 so zbrali več kot 12.000 hišnih imen v več kot 340 vaseh v 22 občinah in z glinenimi tablicami označili okoli 7000 domačij.

Projekt je že presegel regijske meje in vstopil na območje osrednje Slovenije. V občinah Trzin, Vodice in Komenda so z zbiranjem praktično že zaključili, s projektom pa bodo letos nadaljevali v občinah Mengeš in Medvode. Nepokrita ostajajo tudi še nekatera območja na Gorenjskem, denimo v Mestni občini Kranj. Teče pa tudi zbiranje ledinskih imen.

Kot je izpostavila direktorica Ragorja Eva Štravs Podlogar, si želijo projekt razširiti na območje celotne Slovenije. Zanimanje zanj je precej veliko, vendar pa se občine pogosteje odločajo za infrastrukturne projekte, je pojasnil Klinar. Ob tem pa poudaril, da projekti evidentiranja hišnih imen niti niso dragi in so pogosto sofinancirani iz evropskih sredstev.

Poleg tega se z zbiranjem imen mudi, saj njihovo poznavanje z umiranjem starejših prebivalcev izginja. Še zlasti je to opazno v bolj urbanih okoljih, kjer je manj kmetijstva. Projekti evidentiranja imen pomagajo, da bo ta dediščina živela dalje. Ljudje postajajo vse bolj ponosni na svoja hišna imena in ta vse pogosteje uporabljajo tudi za blagovno znamko za svoje dejavnosti.

Kar približno 60 odstotkov lastnikov domačij se odloči za brezplačno namestitev glinene tablice s hišnim imenom. Te so montirali tudi že na povsem nove hiše, ki stojijo na mestu starih domačij, zanje pa se odločajo celo priseljenci iz tujine, ki v Sloveniji kupijo hišo s hišnim imenom. "S tem storijo korak nasproti svojim sovaščanom oziroma domačinom in kažejo odnos do kulturne dediščine, ki so jo podedovali z nakupom hiše," je pojasnil Klinar.

Občine bo k zbiranju hišnih imen morda spodbudil tudi vpis enote v register nesnovne kulturne dediščine. Kot je izpostavila Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, so hišna imena pomemben element slovenske kulturne dediščine. Pomembna so za domačine, ki jih uporabljajo, pa tudi za različne znanosti, od jezikoslovja do etnologije. Hišna in ledinska imena so bogata zakladnica informacij o jeziku, ljudeh ter o naravnem in kulturnem okolju, kjer so nastala.

Pri zbiranju hišnih imen so vzpostavili tudi čezmejno sodelovanje s koroškimi Slovenci in bili prav zaradi takšnega sodelovanja in tudi zaradi vključevanja velikega števila domačinov v projekt lani izbrani med primere dobrih praks ohranjanja kulturne dediščine EU. S koroškimi Slovenci so vzpostavili tudi skupni portal hišnih in ledinskih imen.

V Avstriji so bila slovenska hišna in ledinska imena že leta 2010 uvrščena v tamkajšnji register nesnovne kulturne dediščine. To je doprineslo k razumevanju in spoštovanju te dediščine, je prepričana Martina Piko-Rustia iz Slovenskega narodpisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca. Kot je pojasnila, so evidentirali imena v dvojezičnih krajih, projekt pa so podprle tudi občine. Sedaj delajo na razvoju kreativnih oblik predajanja te nesnovne kulturne dediščine tudi mlajših generacijam.