Nasina misija Fermi LAT odkrila izbruh magnetarja v bližnji galaksiji

Skozi Sončev sistem je 15. aprila lani potoval kratek izbruh visokoenergijske svetlobe, ki so ga zaznali na več vesoljskih plovilih Ameriške vesoljske agencije (Nasa) in Evropske vesoljske agencije (Esa). Izbruh je trajal zgolj 140 milisekund, torej približno tako dolgo, kolikor traja tlesk prstov.

V skupini člankov, ki so bili prejšnjo sredo objavljeni v revijah Nature in Nature Astronomy, več mednarodnih znanstvenih skupin ugotavlja, da je v eksploziji nastala svetloba do nas pripotovala iz supermagnetiziranega zvezdnega ostanka, imenovanega magnetar, ki se nahaja v bližnji galaksiji. Magnetarji so nevtronske zvezde z najmočnejšimi znanimi magnetnimi polji, ki so do tisočkrat višja od tistih okoli tipičnih nevtronskih zvezd.

Rezultati raziskav vesoljskega teleskopa Fermi LAT, v kateri sodeluje sodelavka centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici Gabrijela Zaharijaš, potrjujejo, da magnetarji tvorijo nov razred izvorov kratkih izbruhov sevanja gama in hkrati razkrivajo astrofizikalne procese, ki se dogajajo v bližini magnetarjev.

Zaradi velikega števila meritev istega izbruha visokoenergijske svetlobe na med seboj zelo oddaljenih krajih in ob različnih časih so lahko raziskovalci tudi natančno določili njegov izvor v razmeroma bližnji galaksiji NGC253, ki se nahaja v ozvezdju Kipar in je oddaljena 11 milijonov svetlobnih let.

Visokoenergijsko aktivnost občasno kaže večina izmet 29 magnetarjev, ki jih danes poznamo v naši galaksiji, vendar sta do sedaj le dva izmed njih povzročila zelo močne, t. i. orjaške blišče. Enega izmed njih so leta 1979 opazili iz magnetarja, ki se nahaja v Velikem Magellanovem oblaku, satelitski galaksiji naše galaksije.

Razlogov za nastanek orjaških bliščev raziskovalci še ne razumejo povsem, menijo, da so posledica nenadne spremembe orientacije magnetarjevega magnetnega polja. So pa ob podrobnem študiju izbruha visokoenergijske svetlobe, zaznane 15. aprila lani, razjasnili nekatere pojave, ki potekajo ob blišču iz magnetarja, obenem pa ugotovili, da bi bil lahko tudi del kratkih izbruhov sevanja gama, opaženih v preteklosti, posledica izseva iz magnetarjev.

Ključno odkritje, h kateremu je prispevala tudi Gabrijela Zaharijaš, pa je povezano s časovno obliko signala detektorja Fermi LAT, ki kaže na zakasnitev med prvim in drugim maksimumom zaznane visokoenergijske svetlobe.

"Zdaj vemo, da so magnetarji izredno zanimivi astrofizikalni objekti ne le zaradi svojega izjemnega magnetnega polja, temveč tudi zato, ker predstavljajo nov razred izvorov izbruhov sevanja gama, ki jih bo v prihodnje potrebno podrobno proučiti," so še zapisali na novogoriški univerzi.